Rebeka Dremelj: Multipraktik z brezhibno delujočimi nastavki

Njena hiša v Brežicah je brez dvoma zvezdniške narave. Velik ograjen dovoz s parkiranimi terenskimi vozili, pompozno pročelje s stebri. Iluzijo o življenju dive, ki jo ustvarja njeno bleščeče domovanje z velikim filmskim stopniščem, kraljevskim zlato-črnim foteljem v avli in razkošnim lestencem na visokem stropu, se razblinja počasi. Najprej s trdnim stiskom roke in nošenjem dekliških rožnatih copat, kmalu za tem z njenimi starši, ki so na obisku. Kot da se še niso privadili, da hčer vsi poznajo, njuna obraza krasi s ponosom pomešani sramežljivi nasmešek, ko ekipa začne postavljati kamere na vrtu. Z bazenom – zaradi katerega se vse skupaj spet zdi zvezdniško. Vse dokler ga Rebekin zaročenec Sandi ne začne čistiti.

"Aha! Ste mislili, da vas ne bom nič postregla, kaj?" nas z glasnim smehom v zadrego spravi gostiteljica, ko vljudno zavrnemo kavo, češ da smo si jo privoščili že na poti. Da res ne želimo ničesar več od "kozarca vode", presliši in na mizo prinese vrč s sokom in limonin kolač. "Ne, nisem ga sama spekla, kje pa," odvrne. "Kje imam pa čas?" Ob vseh pevskih nastopih in pripravah na skrivnostno poroko (izda le, da bo "kmalu") verjetno res ne.

Pozornemu očesu vseeno ne uideta ujemajoča se tatuja na njunih prstancih. Služila bosta namesto prstanov. Treba jih je bilo narediti vnaprej, saj ne bi bilo estetsko, da imata na veliki dan zatečene prste. O oteklinah ni več nikakršnega sledu. Morda je dan bližje, kot si mislimo …

Vem, da ne želite govoriti o poroki, pa vendar: kaj nam lahko zaupate?

Da se bom poročila.

Kdaj in kje torej ostaja skrivnost?

Ne želim biti skrivnostna. Moj Sandi pač ni človek, ki bi se izpostavljal. Ne vem, zakaj bi dan, ki je namenjen nama in najinim bližnjim, delila z javnostjo. Na svoji poroki želim, če se mi bo zahotelo, plesati v modrcu na mizi, kakorkoli smešno se sliši. In ne želim, da to ve vsa Slovenija.

Boste z mediji delili vsaj kakšno fotografijo?

Za zdaj še ni dogovora. Želim pa, da bi mi za fotografije plačali. Denar ne bi šel v moj žep, ampak bi ga medij namenil v dobrodelne namene, varni hiši za ženske. Ne vem, zakaj bi časopis služil na račun najinih poročnih fotografij, če obstaja možnost, da bi z njimi nekomu pomagala.

Glede na vzdevek, ki vam ga zaradi vaše vsestranskosti od nekdaj pripisujejo, pričakujete, da boste kot poročno darilo prejeli veliko multipraktikov?

Tudi Sandi me je vprašal, ali pričakujem kakšnega. Odvrnila sem, ali se mu res zdi, da multipraktik potrebuje multipraktik? Lahko se zgodi, da bom kakšnega dobila, čeprav ga še nekaj let ne nameravam začeti uporabljati.

Vas vzdevek žali?

Ne. Prvi me je kot voditelj izbora za mis Universe, kjer sem predstavljala svojo novo pesem, pod tem imenom pred leti napovedal Jurij Zrnec in od takrat se me drži. Res sem multipraktik. Z več nastavki, za zdaj vsi delujejo. Ko se bo kateri izmed njih pokvaril, ga bom zamenjala.

Mineva deset let, odkar ste postali mis Slovenije. Se zavedate, da ste pobudnica, tako rekoč pionirka priljubljene akcije pri nas: mis postane pevka? Ste prva, ki je zmago na lepotnem izboru uporabila kot odskočno desko za petje …

Ste edini, ki se tega zavedate. Večina me uvrsti v skupino "ena izmed", vedno pozabijo, da sem bila prva. Hvala za to.

Že dan po zmagi ste bili gostja pri Mariu in ste takoj opozorili nase. V roke ste prijeli mikrofon in začeli peti …

Že od majhnega sem sanjala o petju, moj oče se je ukvarjal z glasbo. Še z lento na ramenih in krono na glavi sem med intervjujem z Ladom Bizovičarjem – zdi se mi, da je bil to njegov prvi intervju sploh – na vprašanje, kaj bom počela, takoj odvrnila, da bom pela. Takrat in še danes je to vredno posmeha. Ampak jaz od tega kljub vsemu živim že deset let in marsikaj sem si ustvarila.

Od nekdaj slovite po svoji neposrednosti. Nekaj časa ste vodili celo oddajo, kjer ste se z znanimi Slovenci pogovarjali o seksu …

Saj res! Joj, kaj vse sem jaz že počela!

Ste se v vseh teh letih naučili, da se je včasih bolje brzdati? Vam je žal za kaj, kar ste delili z javnostjo?

Ne. V življenju sem naredila kup bedarij, stvari, na katere nisem ponosna. In veliko takih, na katere sem. Vse to me je oblikovalo kot osebnost. Zaradi napak sem verjetno bolj zrela, kot bi bila sicer.

Za katero napako vam je najbolj nerodno?

Ne vem. Že na začetku sem bila odprta knjiga. Naivno iskrena. Veliko je stvari, za katere mi je nerodno. Tudi vodenje te oddaje o seksu, kjer sem med drugim Nušo Derendo želela prepričati, da mi pokaže svoj najljubši položaj. Ampak pri petdesetih se ne želim gledati v ogledalu in obžalovati, da česa nisem poskusila. Govorim seveda o stvareh, neškodljivih za življenje. Mamil, na primer, nikoli nisem in jih ne bom. Verjetno bi bilo najlažje povleči kako črtico, ko sem utrujena, in si s tem dvigniti energijo. A se bojim, da bi mi bilo preveč všeč.

Pred tremi leti ste zmagali na slovenskem izboru pesmi za Evrovizijo. Zdi se, da se preizkušate na izborih, ki kar kličejo po tem, da vas javnost popljuva. Je ostal še kakšen?

Seveda, na vrsti so predsedniške volitve.

Izkušnja z Evrovizijo je bila bridka. Z organizacijo niste bili zadovoljni.

Zmaga na Emi me je zelo razveselila in zanjo sem hvaležna. To je posebna izkušnja, ki bi jo moral poznati vsak glasbenik, nikoli je ne bom pozabila. Je pa res, da sem bila na mednarodnem izboru prepuščena sama sebi. Kot bi vas povabila na obisk, vam zamolčala naslov, potem pa se jezila, da tri ure zamujate. Zdaj so se stvari očitno spremenile. Letošnji izbor se mi je zdel fantastičen. Organizacija, podpora ljudi, skladba. Res je Maja Keuc odlična pevka, ampak z dobro ekipo so rezultati še boljši.

Smo Slovenci neizprosni do svojih estradnikov?

Ne, slovensko občinstvo je eno od najboljših, posebej če ga primerjam z balkanskim, kjer se gibljem zadnja leta. Neizprosni so le nekateri ljudje na položajih, ki želijo prevzgojiti slovensko občinstvo v nekaj, kar ni.

Kdo so ti ljudje in kakšne odločitve sprejemajo?

Določeni uredniki na radiu in televiziji. Že deset let živim od glasbe. Nastopala sem povsod: na zabavah visoke družbe in na gasilskih veselicah. Moja pesem Slovenski superboy ni glasbeni presežek, a povsod najbolj zažge. To smo Slovenci. Avseniki in Golica, harmonika. Nekateri se tega sramujejo. Lani sem tako naredila album (Differo, op. p.), na katerem so skladbe, za katere mislim, da so presežek. Glasbeni, ne pevski. Zavedam se, da ne bom nikoli zapela visokega c. Sodelovala sem z najboljšimi balkanskimi avtorji, ki delajo za najboljše izvajalce. A Rebeka Dremelj spet ni bila dovolj dobra, saj je bila včasih mis oziroma je pela pesmi, kot je Slovenski superboy. To se mi zdi bedasto. Hodim po Balkanu in prejemam njihove najbolj prestižne nagrade. Ljudje tukaj pa rečejo, da skladbe, v katere si vložil vse, niso dovolj dobre. Lahko si misliš le: "Pojdi se lepo 'srat'!"

Z vašimi izleti, predvsem v Beograd, so se pojavila tudi namigovanja o aferah, pisali so, da varate svojega partnerja. Vas je to prizadelo? Čisto nič. Prizadelo bi me, če bi trpeli moji bližnji, a niso. Sem pač v takem poslu, hkrati pa sem žal tudi tip človeka, ki se z določenimi moškimi razume bolje kot z ženskami. Predvsem sem odprte narave in če mi je oseba pri srcu, jo bom, ne glede na spol, objela in poljubila, v družbi svojega partnerja ali ne. Lahko povem le, da sem že 13 let srečno zaljubljena.

Ste deloholik? Vsestransko ste aktivni, pa vendar, v preteklosti naj bi od izčrpanosti celo pristali v bolnišnici, pred kratkim pa smo brali, da ste med oddihom na Baliju tam mimogrede posneli še videospot. Se ne ustrašite, da bi se do konca izčrpali? Kaj pa vem, velikokrat sem že rekla, da se bom ustavila, malo izpregla. Brez dela ne znam živeti. Uspe mi za kakšen mesec, a se bolje počutim, če delam. In tako nadaljujem s polno paro. Ne znam se ustaviti. To je moje življenje, vse, kar imam. Zdi se mi, da bi sicer stagnirala in padla v kakšno depresijo.

Zgradili ste si lepo in veliko hišo, proces smo spremljali celo v resničnostnem šovu. Očitali so vam, da ste vse dobili zastonj, ker ste se oglaševali brez sramu … Kaj pravite na to?

Navdušena sem, da mislijo, da sem dobila vse brezplačno, čeprav to ni povsem res, ker sva v hišo vložila veliko. To govorijo iz zavisti, saj ni človeka, ki tega ne bi izvedel, če bi imel možnost. To, da sem hišo gradila v spremstvu TV-kamer, je bila najboljša zamisel vseh časov. Zdaj čakam še na kakšno tako dobro.

Stanujete blizu rodnega kraja, v Brežicah. Kako to, da se niste raje preselili na primer v prestolnico? Verjetno bi bilo zaradi posla lažje … Ker sem podeželski tip človeka. Najbolj vesela sem, ko se zvečer usedem na vrt in opazujem krave, ki se sprehajajo mimo. Pred nekaj leti so vam vlomili, vas oropali. Je to negativna posledica tega, da je bila hiša s prostori na televiziji tako podrobno dokumentirana? Mislim, da ne. Nesreča nikoli ne počiva. Verjetno bi vlomili v vsakem primeru. Če pa so kamere k temu pripomogle, sem za svojo hišo tako ali tako plačala primerno ceno.

Se morda bojite paparacev? Da bi vas ovekovečili, kako se ob svojem bazenu sončite zgoraj brez, kot so vas nekoč na morju?

Ne kopam se zgoraj brez in menim, da so slovenski paparaci tako ali tako preveč leni, da bi se plazili po poljih tukaj okoli. Res so me ujeli in tudi tukaj sem bila, ne boste verjeli, prva.

Očitali so vam povečavo prsi.

Da, to je moje bogastvo. So velike, ne?

Ne vem, tam v Srbiji, kjer pogosto nastopate, med vso tamkajšnjo poplavo silikonskega oprsja, verjetno ostanejo med bolj neopaznimi …

Res je, na Balkanu jih nihče ne opazi, pa če si v nedrček natlačim še tako dobre vložke.

Operacijo prsi od nekdaj zanikate. Jemljete namigovanja o tem morda kot pohvalo, da so lepe? Predvsem kot kompliment iznajdljivosti – da mi uspeva lepo poudariti lepe dele telesa in zakriti grde.

Na vašem dekolteju je vsem v oči padel predvsem vaš tatu delfina. Prijatelji se norčujejo, da je videti pijan in s preluknjano žogo, čeprav naj bi preskakoval sonce. Tetovirala sem si ga že pri petnajstih.

Je videti pijan, ker se je koža že malo spremenila?

Nič se ni spremenila, ej! To vse še vedno stoji, kot mora. Samo barve so zbledele, sonce pa je odšlo za goro.

Vaša spletna stran pravi, da je trenutno v izdelavi. Prihaja kaj posebnega? Morda sprememba priimka ali kakšen večji projekt? Prej ste omenjali politiko …

Stran je v izdelavi, ker me že mesec dni čaka med elektronsko pošto, da jo potrdim. Pa ste me dobili, lena sem.

Se pravi: nič politike ali novega priimka?

Priimek bom dodala. Pisala se bom Dremelj Škalar. Za politiko pa – nikoli ne reci nikoli. Če mi kdo ponudi mesto ministrice, zakaj pa ne? Morda bi funkcijo opravila bolje kot nekateri. Predvsem se ne bi ukvarjala s tem, kako se morajo partnerji, ki živijo skupaj deset let, registrirati. Raje s tem, kako to državo spraviti v red. Mislim, da je čas, da končamo, preden začnem na dolgo razpredati še o tem.