Odprtje novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova

Dobrih petnajst let za tem, ko so Moderni galeriji v uporabo dodelili eno od stavb nekdanje vojašnice na Metelkovi, je ta končno le dobila svojo prenovljeno podobo in namen. Jutri bo namreč obiskovalcem svoja vrata uradno odprla nova enota Moderne galerije, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).

Na obeh lokacijah Moderne galerije bo poleg stalnih razstav del iz arhivskih zbirk na ogled tudi tekoči razstavni program domače in mednarodne umetnosti 20. in 21. stoletja. Medtem ko bodo v Moderni galeriji še naprej v ospredju retrospektivne in študijske razstave, bo v Muzeju sodobne umetnosti več prostora za institucionalno avtorefleksijo, razmislek o različnih načinih prezentacije umetnosti, redefinicije obstoječih modelov postavitve razstav in aktualna vprašanja zgodovinjenja.

O snovanju novega muzeja in njegovem pomenu za slovenski umetniški prostor je na novinarski konferenci spregovorila direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, ki je povabila še Jožefa Školča, državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo RS, kustosa Bojano Piškur in Igorja Španjola, umetnico Apolonijo Šušteršič ter Sama Grolegarja iz arhitekturnega biroja Grolegar arhitekti, ki so poskrbeli za prenovo in razširitev stavbe, v kateri je muzej.

Zgodba muzeja je obenem zgodba o rojstvu sodobnosti Badovinčeva je svoj nagovor začela s poudarkom, da je zgodba o načrtovanju in končni podobi muzeja obenem zgodba o rojstvu sodobnosti, nekaj besed pa namenila tudi kompleksnosti tega pojma, ki ni le časovno obdobje, v katerem živimo. Kronološka meja med modernostjo in sodobnostjo je pri nas sovpadala s padcem komunističnega režima, pospešenimi procesi globalizacije in vstopom računalniških tehnologij, ki so se dogajali okoli leta 1991. V tem pogledu sta simbolna tudi stavba in okoliš, v katerem je novi muzej. Gre namreč za kompleks nekdanjih vojašnic jugoslovanske vojske, ki so svojo namembnost izgubile prav prelomnega leta 1991 in tako tudi simbolno predstavljajo novo prihodnost.

Svojo programsko shemo MSUM začenja z dvema uvodnima razstavama. Prva, Sedanjost in prihodnost, prikazuje izbor del iz mednarodne zbirke Arteast 2000+ in nacionalne zbirke Moderne galerije. V osi razstava, katere kustosa sta poleg Badovinčeve še Igor Španjol in Bojana Piškur, so različne oblike časa. Muzej artefaktov je drugi razstavni projekt, ki je nastal v okviru Internacionale, nove medinstitucionalne oblike dolgoročnega sodelovanja MSUM s še petimi evropskimi muzeji in arhivi.

Slovenija končno s prostorom za spoznavanje del sodobnih umetnikov Z novim Muzejem sodobne umetnosti Slovenija končno dobiva prostor, v katerem bo mogoče spoznavati dela sodobnih umetnikov. Razstavam je namenjenih 1.561 od skupno 4.589 kvadratnih metrov površin. Prostori pa niso namenjeni le galerijski oziroma muzejski dejavnosti, temveč so na Maistrovi ulici 3 svoje mesto našli še arhivski depoji, digitalni muzej, knjižnica, restavratorsko- konservatorska delavnica ter dve knjigarni, tam pa bosta domovali tudi publicistična in izobraževalna dejavnost.