Najstarejše leseno kolo na svetu spet v Ljubljani (VIDEO)

Do razstave, ki bo maja prihodnje leto, bo shranjeno v Konservatorskem središču ŠČIT, kjer so ga danes pokazali novinarjem. Trenutno je skupaj z osjo shranjeno v posebej izdelanih lesenih škatlah, pozneje bo nameščeno v posebno komoro.

Kot je povedala kustosinja za prazgodovino v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) Irena Šinkovec, je leseno kolo z osjo trenutno v fazi aklimatizacije, zato je še vedno zaščiteno s polivinilasto folijo. Čeprav je restavrirano, je treba zanj zagotoviti ustrezne pogoje.

Kolo z osjo, ki je bilo del dvokolesne cize, je ekipa MGML-ja iz Mainza v Ljubljano pripeljala v torek. Kolo je bilo leta 2002 najdeno na Ljubljanskem barju. Datacija je pokazala, da je staro okoli 5200 let. Konec leta 2008 so ga prepeljali v konservatorske delavnice Römisch-Germanisches Zentralmuseuma, kjer so letos končali konservatorski poseg z melaminsko metodo.

Kot je pojasnila Ščinkovčeva, je bistvo postopka restavriranja mokrega lesa ta, da se vodo nadomesti z neko drugo snovjo.

Moker les je sicer eden od najbolj problematičnih materialov za ohranjanje, saj predmetov, izdelanih iz njega, ni mogoče ohranjati v takšnem stanju, kot jih najdejo. Zato je v skladu z Unescom praksa, da se jih večino ohrani na licu mesta, pri nas na primer rimsko tovorno ladjo v Sinji Gorici, za katero so testno vzpostavili osrednji depozitorij za moker les. Za restavriranje mokrega lesa je več metod, sami pa so se odločili za melaminsko, saj se z njo na predmetu ohranijo vse sledi orodij in struktura lesa.

V Römisch-Germanisches Zentralmuseumu je tudi navada, da za vse predmete, ki jih restavrirajo, izdelajo kopije, ki jih potem razstavljajo. Tako bodo popularizirali slovensko kulturno dediščino. Kopija kolesa je trenutno na ogled v Švici, pozneje bo razstavljena še drugod po svetu.

Os je iz hrastovega lesa in je bila močno degradirana, kar je dobro vidno. Tudi kolo, ki je iz jesenovega lesa, je delno poškodovano, saj so ga odkrili ob čiščenju enega od drenažnih jaškov na barju. Les je ožgan, s čimer so mu dali večjo trdnost in ga zaščitili pred škodljivci, so pa na njem dobro vidne sledi obrabe. Šinkovčeva je izpostavila še tehnološko dovršenost kolesa, ki je narejeno iz dveh plošč, med sabo spetih s hrastovimi zatiči.

Posebno razstavno komoro za kolo so dali izdelati že pred leti, saj niso pričakovali, da bo postopek restavracije trajal tako dolgo.

Razstavna komora je narejena tako, da je v njej mogoče uravnavati klimo ter da je lahko kolo, ko se seli po razstavah, v njej ves čas varno spravljeno.