Na Ohridu slavisti z vsega sveta

Svoja najnovejša dognanja o zgodovini in sedanjem stanju slovanskih jezikov in književnosti predstavljajo v okolju, ki slovi po najstarejši dediščini slovanske književne kulture (Kliment Ohridski). Kongres se bo končal v torek. Posebne pozornosti deležna tudi metodološka vprašanja Poleg tradicionalnega zanimanja strokovnjakov za vsebinske sklope, kot so slovnični pojavi, etimologija, imenoslovje, narečja in knjižni jezik, izrazne in vsebinske posebnosti besednih umetnin ipd., so tokrat deležna posebne pozornosti tudi metodološka vprašanja, npr. korpusno jezikoslovje, zlasti pa položaj slovanskih jezikov in slavistike kot vede v spreminjajočih se geopolitičnih in splošnih globalizacijskih razmerah. Na kongresu tudi deset Slovencev Slednjemu je bila poleg posameznih sociolingvističnih referatov posvečena tudi okrogla miza o jezikovnopolitičnih vprašanjih pri t. i. manjših slovanskih jezikih, je sporočil vodja sektorja za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Janez Dular, ki je predstavil jezikovni položaj v Sloveniji. Iz Slovenije je, kot je še sporočil, na kongres odpotovalo deset strokovnjakov. Naslednji kongres bo leta 2013 v Minsku v Belorusiji Del kongresnega programa je bilo tudi zasedanje Mednarodnega slavističnega komiteja pod vodstvom dosedanjega predsednika komiteja, makedonskega akademika Milana Gurčinova. Poleg pregleda delovanja znanstvenih komisij, ki usklajujejo načrtovanje raziskovalnega dela v obdobju med kongresoma, so sklenili, da bo naslednji kongres leta 2013 v Minsku v Belorusiji. Pred Ohridom je bil kongres pred petimi leti v Ljubljani.