Kiparstvo danes v figuraliki

V Galeriji sodobne umetnosti Celje so v umetnostni interpretaciji trenutno na ogled dela, v katerih je v ospredju človeško telo. Po lanskoletni razstavi Kiparstvo danes, ko je 32 kiparjev predstavilo sodobno kiparstvo kot razširjeno polje, ki presega medijsko določenost in vstopa v polje družbenega, so to leto avtorji razstave s 13 projekti pod vprašaj postavili figuraliko v našem kiparskem prostoru in z razstavo poudarili haptično izkušnjo ter razmerje med kiparskim telesom in telesom gledalca. Stik z materialom tudi v galeriji Kot je omenil Tomaž Brejc, gre za dotik med telesi, in hkrati opozoril, da se je dotik lastnega v sodobnem času izgubil. Telo je danes postavljeno v neprijeten čas, v katerem je treba iskati in najti lepoto. Brejc je ob odprtju dodal, da je kiparstvo materialni problem, ki je poleg fizičnega predznaka omejen tudi s finančnimi okvirji njegove produkcije in zato posledično na tem področju ni tolikšne masovne produkcije kot drugje. In zaključil, da mora kipar v ustvarjalnem procesu biti nenehno v stiku z materialom.

Tradicija materije se vleče skozi zgodovino vse do danes in tokratna predstavitev Kiparstva danes gledalcu ponuja raznovrstne materiale, ki lahko v svojih formah utelešajo figuro. Prav v tem je namreč najbolj zanimivo branje razstave. Vsebina in motiv sta pri vseh jasna, material pa lahko preseneti in doda figuri dodaten pomen.

Izhodišče telo Trenutnega gledalca ne zanima več le bivanje in njegova kakovost, zanima nas tudi samo telo. Kaj se dogaja z njim v odnosu do drugega telesa, do mrtve materije, odnos telesa do lokacijskih in situacijskih prostorov in kako se to isto telo vključuje v širši sistem.

Razstava s trinajstimi projekti odpira tovrstne svetove, ki so si med seboj različni, saj vsak od avtorjev telo v prostor oblikuje s svojevrstnim pristopom, ki je včasih bolj ali manj prepričljiv s podobo, ki se predstavlja v galeriji drugim telesom, torej oblikovalcem. Kiparskega dela pa ne gledamo le z očmi, ampak kip v celoti dojemamo tudi s svojim telesom. Razstava je dokaz, da je človeško telo, kljub vsem sodobnim umetnostnim praksam še vedno lahko tudi del sodobne umetnosti in priljubljen motiv tudi v kiparskem ateljeju.

Poleg tega se kipi, figure in telesa umeščajo v vizualno civilizacijo umetnostnega sistema. Kiparstvo je bilo v zgodovini vedno korak za slikami, za grafikami in za arhitekturo. Iz ozadja so se mnogi trudili izoblikovati tudi tovrstno umetnostno področje. Kiparstvo danes uspešno tekmuje z drugimi mediji, kar potrjujejo tudi mnoge uspešne razstave pri nas, ki v ospredje potiskajo tridimenzionalen oblikovan objekt, pri katerem je prav zaradi dojemanja prek primerjave z lastnim telesom gledalca vedno prisotna tudi figura.

Vsi kiparji so na razstavi izpostavljeni kot figuraliki. Naj omenim le nekaj zanimivih likovnih rešitev. Obiskovalec galerije se najprej sreča s Čakajočimi, skupinskim študentskim projektom, ki je tokrat razstavljen v gruči in ne v vrsti, kot pred letom na Bregu. Čakajoči, kot labirint juatstih figur v naravni velikosti, zavzemajo svoj prostor in v naravni velikosti, s subjektiviziranimi dodatki na kipu, živijo kot svoje ljudstvo. Anja Kranjc v Celju razstavlja svoje figure, nastale v zadnjih treh letih. Njene figure so pretresljive, ekspresivne in hkrati tudi nežne in subtilne.

Bratuša na razstavi s figurami izpostavlja haptičnost, ki je potrebna, da bi lahko v celoti prebrali vsebino njegovega dela. Telesno primerjalnost je na razstavi mogoče brati tudi v Kregarjevih odlitkih samega sebe, ki se v črti linearno zmanjšuje kot babuške. Poznani mali Drinovčevi kipi so na razstavi predstavljeni v enem monumentalnem bronastem Velikemmalem kipu. Kustosi razstave Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Jiři Kočica in Polona Tratnik so v razstavo vključili dela slovenskih kiparjev, med katerimi so tokrat mesto našli tudi mladi umetniki.

Kipe, figure in telesa razstavljajo: Mirko Bratuša, Polona Demšar, Boštjan Drinovec, Jiři Kočica, Anja Kranjc, Gregor Kregar, Boštjan Novak, Nika Oblak & Primož Novak, Katja Oblak, Žiga Okorn, Zoran Srdić Janežič, Lujo Vodopivec, Projekt Čakajoči pod mentorstvom Alena Ožbolta so lansko leto pripravili Katja Bogataj, Polona Černe, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seušek.