Duba Sambolec v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu

Duba Sambolec je Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu leta 2007 poklonila petnajst svojih instalacij, ki so nastale v obdobju njenega delovanja na Norveškem. Dela, ki kličejo po dotiku, so v prostorih MSU ponovno zaživela in bodo Hrvaški in drugi javnosti na ogled do 2. septembra.

Donacija Dube Sambolec je v eminentnem hrvaškem umetnostnem razstavišču naslovljena z naslovom Predmet brez dostojanstva. Izjemno premišljeno postavljena razstava predstavlja umetnico, ki se je v začetku leta pri nas predstavila v ljubljanskem Škucu in v Centru sodobnih umetnosti v Celju prek risbe, objekta, kipa, videa, fotografije in instalacije. Vsak prostor ima svojo zgodbo, material in logiko, lastno vsebisnko pripoved, ki pa se konceptualno podpisuje z Dubinim razmišljanjem o formalnem in senzibilnem iskanju avtorskega jezika v skulpturi.

Samozavestna, jasna in neposredna

Dubo Sambolec bi lahko brezpogojno označili za madame fatal v umetnostnem svetu. Ne le, da se zaveda lastnih zmožnosti, zaveda se tudi možnosti in danosti, ki ji jih svet, v katerem deluje in razstavlja, ponuja. Z jasnim stališčem in artikuliranim govorom podaja mnenje, ki je številnim lahko navdih, spet drugim pa opozorilo. Duba Sambolec je med svojim likovnim razvojem izpopolnila svoj umetniški rokopis in z njim samozavestno in angažirano ter glasno sporoča javnosti, kaj jo moti, kaj ni prav, kaj bi lahko bilo drugače in kar je.

Duba Sambolec se na eni strani odziva na aktualna družbena, ekonomska in politična vprašanja, dekonstruira spolne identitete, meri naravne pojave in katastrofe, problematizira status quo in družbeno pasivnost, na drugi strani pa gledalca sooča s filozofskimi vprašanji o sodobni človeški eksistenci in vlogi umetnosti. Četudi so bila dela ustvarjena konec prejšnjega tisočletja, so še danes aktualna in vredna pogleda ter gledalčevega branja. Na tem mestu je očitno, da vsebina sodeluje s formo in obratno, v celoti tvori zgodbo in javnosti podaja izjavo.

Funkcija različnih materialov v eni formi

Duba Sambolec je ena od naših najbolj znanih umetnic kipark. V svojem delu je načela številna pomembna vprašanja prostora za skulpturo in njenega oblikovanega gradiva. Duba, danes profesorica kiparstva na Norveškem, je na umetnostno prizorišče vstopila suvereno in po svoje radikalno že v začetku sedemdesetih let. Tako kot njeni kiparski kolegi je tudi sama tedaj zavrnila tradicijo poparta in konstruktivizma ter v kiparstvo začela uvajati sodobne materiale, ki so v umetnostnih delih tematsko in vsebinsko poglabljali identiteto, čutni spoj, vživetje v umetnino in osamelost. V njenih delih kot celota delujejo različni materiali, bitumen, guma, mavec, železo in les, barve, konjske žime in tekstilije in so kot medij del vsebine njene umetnosti.

Različne kombinacije in eksperimentiranje z različnimi materiali so se pri umetnici pojavili že med študijem na akademiji. Duba Sambolec je želela dlje od upodabljanja in posnemanja živega golega telesa. Ustvarjati je začela hiperrealistične kipe, ki so še danes pomemben kiparski člen naše kanonizirane umetnosti. Rušila je kiparske konstrukte in norme profesorjev ter se s svojim kiparstvom kot ženska zoperstavila mačistični kiparski družbi.

Raziskovanje predmetnega in miselnega sveta

Umetnica nadaljuje raziskovanje pojma "brez telesa", kjer se s kiparskim delom poudarja predvsem čutnost in haptičnost ideje oziroma vsebine. V raznolikih projektih telo nastopa v prisotnosti ali pa odsotnosti. V delih lahko beremo nasprotja moški proti ženski, mehko – trdo, težko – lahko, breztežnost – gravitacija, svetloba – tema. Vse te dvojice gradijo svojevrsten dialog z gledalcem, ki se srečuje v instalacijah z različnimi materiali, načini predelave, spojitve v celoto ... Dela Dube Sambolec so kot nekakšni materialni asamblaži, ki delujejo in sodelujejo najprej s prostorom, v katerem se predstavljajo, in nato še s publiko.

Duba Sambolec je diplomirala na akademiji za likovno umetnost in leta 1978 na oddelku za kiparstvo končala še podiplomski študij. V obdobju 1992–2007 je bila profesorica umetnosti in predstojnica oddelka za kiparstvo na umetniški akademiji v Trondheimu na Norveškem. Od leta 2008 pa je zaposlena kot profesorica na Nacionalni akademiji za likovno umetnost v Oslu. Umetnica, ki je razpeta med Slovenijo in Norveško, se je predstavila na številnih samostojnih razstavah in skupinskih razstavah, v zvenečih in cenjenih umetnostnih institucijah ter na dogodkih.

V fotogaleriji vam ponujamo pregled del na razstavi Predmet brez dostojanstva.