Crabbova: Medkulturni dialog naj preide meje strpnosti

Na okrogli mizi z naslovom Medkulturni dialog - trdni temelj za prihodnost so udeleženci predstavili praktične vidike tega pojma in opomnili, da je sprejemanje drugačnosti, kljub prizadevanjem, še vedno velik problem. Strpnost sama po sebi ni dovolj Po besedah namestnice vodje enote za kulturno politiko in medkulturni dialog pri Evropski komisiji Alison Crabb bi morali v letošnjem letu razmisliti o tem, kaj točno razumemo pod pojmom medkulturni dialog ter kako ustvariti pravo ozračje za njegovo uresničevanje. To, kar potrebujemo, je interaktivna komunikacija, ki gre preko strpnosti, meni Crabbova. Strpnost sama po sebi po njenih besedah ni dovolj.

"Vrednote so eno, vsakdanja praksa pa nekaj drugega" Raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Marta Gregorčič je omenila izsledke raziskave, ki so pokazali, da številni anketiranci za soseda ne bi imeli črnca ali obolelega za aidsom, na vprašanje, ali sami sebe dojemajo kot strpnega človeka, pa isti odgovarjajo pritrdilno. Vrednote so eno, vsakdanja praksa pa nekaj drugega, je dejala.

Izredna profesorica na Univerzi na Primorskem ter raziskovalka dr. Lucija Čok se je dotaknila jezika kot sredstva, ki odpira pot do strpnosti in spoznavanja drugih kultur. S tem, da ohranjamo kulturno in jezikovno raznolikost, ohranjamo tudi svojo samobitnost, je dejala. Čokova je spomnila, da je v evropski zgodovini prav zaradi raznolikosti prišlo do številnih zgodovinskih konfliktov, in pozvala k izrabi možnosti, da sedanjost predrugačimo.

V medijih je izraz medkulturnost sprejet zelo poljubno Na konfliktnost medkulturnega dialoga in njegovo pojmovanje se je oprla tudi raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Ksenija Šabec. Opozorila je, da je v medijih izraz medkulturnost sprejet zelo poljubno. Po njenih besedah predstavlja vse, "od Shakespeara do krompirja". Izraz je prevečkrat rabljen politično, s tem pa tudi izrabljen, je dejala.

Šabčeva meni, da bi moralo vstopanje v medkulturni dialog temeljiti na prostovoljnosti. Ideja o različnosti v enotnosti je po njenem mnenju utopična, saj se še danes pojavljajo težave v sprejemanju vseh vrst drugačnosti znotraj posameznih evropskih držav in med njimi.

Izobraževanje je pomembno Smo del sistema, ki nemara še ni pripravljen ali sposoben konzumirati medkulturnih stikov, je dejala in dodala, da je izobraževanje nujen pogoj, zato da se v tej smeri naredi več. Čokova je v svojem prispevku prav tako poudarila pomembnost izobraževanja, predvsem v smislu poznavanja zgodovine drugih narodov. Ob tem je dodala, da opuščanje humanističnih ved na univerzah zagotovo ne prinaša nič dobrega, saj ravno vedenje mlade, pa tudi starejše naredi bolj občutljive za dogajanje v ožjem in širšem socialnem okolju.

Gregorčičeva je opomnila, da težav na področju medkulturnega dialoga ni treba iskati v tujini. Ob tem je izpostavila predvsem vprašanje izbrisanih, omenila pa je tudi zaprtje Art centra na Goričkem. Spomnila je, da pred 30 leti medkulturnost ni bila vprašljiva, ampak so jo Slovenci znali živeti. Iz katerih razmer izhajamo danes, da se naše različnosti vse bolj poudarjajo in nas bolj razločujejo kot bi nas lahko povezovale, se je vprašala.