Arhivsko društvo Slovenije je opoldne v Mestni hiši podelilo priznanja za dosežke v arhivistiki.
Aškerčevo nagrado je dobil Inštitut Studia Slovenica za izjemne prispevke na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine slovenskih izseljencev. Aškerčevi priznanji sta prejeli Meta Matijevič in Andreja Klasinc Škofljanec.
Bienalne nagrade imenovane po prvem ljubljanskemu mestnemu arhivarju
Arhivski delavci svoje nagrade in priznanja podeljujejo bienalno, poimenovali so jih po Antonu Aškercu, pesniku in prvemu ljubljanskemu mestnemu arhivarju. Letošnjo nagrado in priznanji sta podelila predsednica Arhivskega društva Slovenije Mirjana Kontestabile Rovis ter predsednik komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj Drago Trpin.
Dolinar za zakonsko zaostritev "rodoslovne manije"
Slavnostni govornik je bil dr. France M. Dolinar, ki je ob tem opomnil na dvoje. Po njegovem mnenju bo treba zakonsko zaostriti "rodoslovno manijo", da namreč matične knjige oziroma arhivskega gradiva ne bodo dobivali v roke tisti, ki ga ne znajo uporabljati in ki do njega nimajo spoštljivega odnosa. Poleg tega se mu zdi vprašljivo hranjenje osebnih podatkov zgolj v digitalni obliki, saj nihče ne more zagotoviti trajnosti nosilcev digitalnega zapisa; po njegovi oceni se je papir kljub svojim pomanjkljivostim izkazal za še najbolj zanesljivega.
Inštitut Studia Slovenica je uspel ohraniti pred uničenjem in pozabo arhivsko gradivo, ki je nastajalo pri delovanju slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in zamejstvu, ne samo z neutrudnim pridobivanjem arhivskega gradiva in njegovim publiciranjem, ampak tudi z vztrajnim opozarjanjem in prepričevanjem slovenskih izseljencev, da je potrebno to gradivo ohraniti in omogočiti njegovo uporabo raziskovalcem, piše v obrazložitvi Aškerčeve nagrade za leto 2008.
Dvojni namen Studia Slovenica
Studio Slovenica je kot zasebno ustanovo leta 1957 v Washingtonu osnoval dr. Janez Arnež s prijatelji, njegov ravnatelj in gonilna sila ostaja vse do danes. Namen ustanove je bil po eni strani z objavljanjem v angleščini predstaviti in približati Slovenijo in Slovence ameriški javnosti, po drugi pa zbirati in ohranjati gradivo slovenskega izseljenstva.
Prvi del bogatega arhivskega gradiva, pa tudi časopisov in knjig, ki ga dopolnjujejo, je v Slovenijo prispel leta 1991. Istega leta je bil prenesen v Ljubljano tudi sedež ustanove. Gradivo se od leta 1993 nahaja v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Med tem gradivom po pomenu izstopa dokumentacija, ki je nastala ob delovanju begunskih taborišč, v katera so se zatekli slovenski begunci po II. svetovni vojni. Drugi pomemben sklop gradiva je nastal pri delovanju slovenskih izseljenskih društev ter slovenskih župnij in verskih organizacij v Evropi in Ameriki v letih 1912-2002.
Kdo je Meta Matijevič?
Meta Matijevič je Aškerčevo priznanje za leto 2008 dobila za monografijo Novomeške hiše in ljudje, pripravljeno na podlagi bogatih arhivskih virov. Njena knjiga zaradi obsežne uporabe virov pomeni pomemben prispevek k poznavanju zgodovine Novega mesta, piše v utemeljitvi. Matijevičeva, ki je že več kot 20 let zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je svoje delo s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja razdelila na dva dela: v prvem so poleg predstavitve virov v pregledna poglavja razdeljene različne teme iz in o preteklosti mesta, drugi del je posvečen katalogu hiš, kjer je izčrpno predstavljenih preko 270 stavb in z njimi povezanih oseb.
Kdo je Andreja Klasinc Škofljanec?
Andreja Klasinc Škofljanec je Aškerčevo priznanje za leto 2008 dobila za svoj Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica. Arhivsko gradivo slovenskih izseljencev je bilo ob prihodu v Ljubljano v povsem neurejenem stanju in kot tako za raziskovanje neuporabno. Leta 1999 se je v skrb za ureditev tega gradiva vključil Arhiv RS, kjer je Klasinc Škofljančeva zaposlena in tako je začela gradivo evidentirati ter kasneje tudi urejati in popisovati. Ob tem je izdelala obsežen in kvaliteten popis, ki služi kot pomagalo vsakemu uporabniku gradiva in povečuje dostopnost do bogate dokumentacije. Njeno delo je naletelo na širok odmev, kar se kaže tudi v povpraševanju po njenem Vodniku, je priznanje utemeljilo arhivsko društvo.