Tulum – poljub Karibskega morja

Karibski raj Tulum, nekdanje pomembno trgovsko pristanišče, ostanki katerega so danes fotogenične ruševine nad turkiznim morjem, je pred turistično sezono prav umirjeno naselje cabañ ob karibski obali in sinonim za podobo raja, ki zaživi v domišljiji ob omembi Karibskega morja.

Guganje v visečih mrežah pod vitkimi kokosovimi palmami s pogledom na nebrzdano turkizno modrino Karibskega morja, preskakovanje divjih karibskih valov ali zgolj bosonogo stopicljanje po vlažnem pesku, ko ti morska pena občasno oblizne stopala, risanje s prsti na nogah po mokrem pesku, poslušanje neumornega bučanja valov … Na takšno mehiško "mučeništvo" bi se dalo kar hitro navaditi.

Naselje ekoloških cabañ

Naselje ekoloških cabañ, lesenih hišk, pokritih s palmovimi listi, je do okolja prijaznejša izbira prenočevanja ob Karibskem morju. V hišicah se skrivajo viseče postelje, ki te dobesedno zazibajo v sen, še prha je v cabañi, morska školjka v umivalnici pa služi za odlaganje mila. Ne le gradnja, ekološko naravnana je tudi razsvetljava, omejena na nekaj ur zvečer, medtem ko za preostalo svetlobo poskrbijo sveče in bakle, ki dajejo že tako posebnemu prostoru še bolj mističen pridih. Posebna začimba so tudi majevski kipci na vsakem koraku, ki dajejo občutek, da se je čas zavrtel za nekaj stoletij nazaj. Zmaga pa ambient v senci pokončnih kokosovih palm, med katerimi kar vabijo viseče mreže, iz katerih se odpira pogled na razigrano Karibsko morje.

Na skalah, varuhinjah obale, se penijo mogočni valovi, gladek pesek pa je pravi balzam za stopala. Morje nagajivo oblizuje bosa stopala, ki zadovoljno ubirajo pot po peni valov. Prav meditativni so ti valovi … ure in ure jih lahko opazuješ, se poglobiš v njihov divji ples in se jih prav nikoli ne naveličaš, saj se vsak val lomi drugače in s svojo močjo pesek progasto pomeša med intenzivno turkiznost, seveda ob spremljavi hrumeče morske pesmi.

Mesto zarje Tulum so poznali tudi pod imenom Zama – mesto zarje, saj je eden od krajev v Mehiki, kjer se najprej zdani. Sramežljivo prebujanje sonca obarva nebo v rumeno-oranžno-modro-belo in spominja na brkati vulkan ali rakovico, ki na hrbtu nosi sonce.

Sonce, ki prav kmalu po vzhodu že neusmiljeno žge, spremlja zanosen bosonogi korak po vlažnem pesku, ki se izteče na razgretem raskavem asfaltu in pripelje do vhoda v arheološko najdišče. Nekdaj pomembno trgovsko pristanišče za domače in tuje blago je nastalo sočasno z majevskima središčema Chichen Itza in Mayapan, a ko sta ti dve trdnjavi padli, je Tulum utrdil svoj položaj in si tlakoval pot do največje moči med 13. in 15. stoletjem. Poznejši prihod Špancev je pomenil propad Tuluma, ki pa že od začetka 20. stoletja privablja arheologe in turiste.

Tempelj boga vetrov

Mogočno trdnjavo s treh strani obdaja obzidje, z ene pa je zavarovana z vsemogočnim morjem, valovi katerega so onemogočili prav vsak poskus vstopa v trdnjavo z morja. Stavbe odlikuje značilna majevska arhitektura, ki jo je mogoče najti tudi v bližnji Chitzen Itzi, enem od sedmih čudes sveta. Najveličastnejši pogled se odpira na Tempelj boga vetrov, ki se strumno dviguje na rtu nad neskončno turkiznostjo Karibskega morja, ki neusmiljeno lomi svoje valove na robustnih skalah pod trdnjavo.

Med ruševinami se sončijo legvani različnih velikosti, vzorcev in barv, na katere se navadiš, da ti delajo družbo tudi na plaži … ali med kosilom, ko se sumljivo oblizujejo v tvoji bližini. Stalnemu prijateljčku, ki ni zamudil nobenega posedanja pred najino cabaño, se spodobi izbrati ime. Po premisleku je mišičasti kuščar dobil ime Herman Viktor II., a mu ni bilo všeč, saj se je ob klicu takoj odplazil stran, kot pravi romantik pa se je spet približal, ko je zaslišal vzdevek Romeo.