Sreda, 14. 8. 2019, 18.04
2 leti, 9 mesecev
To je razlog, da je v idiličnih visokogorskih jezerih kopanje prepovedano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
25
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer, eno od najlepših je Veliko jezero, ki se ga je zaradi oblike prijel vzdevek "ledvička". V vseh je kopanje strogo prepovedano.
Čeprav so visokogorska jezera na pogled zelo mamljiva in bržkone tudi prijetno ohlajena ter kot nalašč za osvežitev po naporni turi, pa je kopanje v njih strogo prepovedano. Preverili smo, kaj se zgodi z jezersko vodo, če se odločimo za namakanje, in kakšna kazen nas bo doletela v primeru kršitve pravil.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer, vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka (TNP), kjer veljajo posebna pravila. Morda boste katerega od njih obiskali jutri, ko je dela prost dan.
Najvišje ležeča je trojica Kriških jezer (spodnje, srednje, zgornje), ki ležijo na Kriških podih. Kot razkriva že ime, je najvišje ležeče jezero v Sloveniji Zgornje Kriško jezero, ki leži na nadmorski višini 2.158 metrov. Jezero leži pod Križem in Kriškim robom na Kriških podih in je večino leta prekrito s snegom in ledom. Jezero ima 100 metrov premera in je okrogle oblike.
Najvišje ležeča so jezera na Kriških podih. Spodnje kriško jezero na nadmorski višini 1880 metrov je med njimi najnižje.
Potem so tu še Krnsko in Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici blizu Krna, Jezero na Planini pri Jezeru in sedem jezer v Dolini Triglavskih jezer, ki so v poletni sezoni še posebej oblegana.
V neposredni bližini Koče pri Triglavskih jezerih je Dvojno jezero, ki je najpogosteje žrtev kršenja pravil, približno uro zmerne hoje v smeri proti Prehodavcem boste našli Veliko jezero, zaradi svoje oblike znano tudi kot ledvička.
Potem so tu še Jezero pod Vršacem, Rjavo jezero, Zeleno jezero, Mlaka pod Vršaki in Črno jezero, prav tako pogosta tarča kopanja željnih planincev.
Visokogorska jezera so zaradi svoje majhnosti, slabše pretočnosti in ekstremnih razmer zelo občutljivi in ranljivi življenjski prostori.
Občutljivi in ranljivi življenjski prostori
Kot so nam sporočili iz Javnega zavoda TNP, so visokogorska jezera, ki ležijo v zavarovanem območju, zaradi svoje majhnosti, slabše pretočnosti in ekstremnih razmer, kot so nizke temperature, spremembe vodostaja in visoke temperature v poletnih dneh, zelo občutljivi in ranljivi življenjski prostori. Glede na to, da ležijo v prvem varstvenem območju TNP, je kopanje v njih prepovedano in se obravnava kot prekršek.
Dvojno jezero se nahaja tik ob Koči pri Triglavskih jezerih.
Kako naše kopanje vpliva na jezersko vodo?
Kaj se pravzaprav zgodi, če prekršimo pravilo plavanja v enem od visokogorskih jezer? Z našega telesa se v obliki potu sproščajo hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja jezer, so opozorili v TNP.
Kopalec ob vsakem kopanju prispeva približno miligram fosfatov, ni pa redko, da v jezero zaidejo tudi produkti drugih človekovih fizioloških procesov.
"Poleg tega se s telesa spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem," so zapisali v odgovoru na TNP.
Ravno zaradi napisanega pozivajo, da pred uresničitvijo želje po kopanju v visokogorskem jezeru pomislimo tudi na posledice, ki bi jih kopanje imelo na živi in neživi svet jezer.
Krnsko jezero je največje slovensko visokogorsko jezero. V dolžino meri 390 m, široko je 150 m, globoko pa 17,5 metra.
Zagrožena kazen od sto do tisoč evrov
Kazen za prekrške, kot so kopanje v visokogorskih jezerih, kurjenje ognja ali kampiranje na nedovoljenih mestih, je po zakonu o TNP za posameznika med 100 in tisoč evrov. Lani je bilo izdanih 233 obvestil o prekrških oziroma plačilnih nalogov in izrečenih 1.221 opozoril. Obiskovalci se najpogosteje prekršijo pri parkiranju in kolesarjenju na nedovoljenih mestih ter kampiranju.
Na TNP priznavajo, da v poletni sezoni zaradi množičnega obiska njihova naravovarstvena nadzorna služba ne zmore spremljati stanja na vseh lokacijah in ne more zagotoviti popolnega nadzora, zato se javni zavod TNP povezuje z redarskimi službami v dolini in policijo (prometno in gorsko policijsko enoto).
Kot poudarjajo, je opozoril o prepovedi dovolj. Navedeno je na vseh vstopnih tablah v TNP oziroma tablah, postavljenih ob pomembnejših izhodiščih za obisk gora, v publikacijah, na infotočkah, družbenih omrežjih ...
25