Nedelja, 10. 11. 2024, 21.35
1 dan, 17 ur
Pozabljeni biseri Slovenije, ki vas bodo očarali z razgledi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,22
Če si želite z družino ali v dvoje privoščiti oddih ob čudovitih razgledih, ki jih ponuja naša Slovenija, ob tem pa si želite izogniti množici turistov, smo za vas poiskali nekaj skritih turističnih biserov Slovenije. Tudi sami smo se odpravili ob rečni strugi Save in odkrili prečudovite razglede, ki jih z višin ponuja vzhodna Slovenija. Prav tu je namreč v zadnjih letih med drugo turistično ponudbo zraslo nekaj novih stolpov, ki čudovito dopolnjujejo obstoječo ponudbo regije.
Je zasavski orjak naprodaj?
Kljub temu da Zasavje nima turistične tradicije, se lahko pohvali z bogato zgodovino industrije in premogovništva, ki sta glavna razloga, da v Trbovljah danes stoji najvišji dimnik v Evropi. V nekdanji termoelektrarni Trbovlje, ki je zaprta od leta 2015 in je trenutno v razgradnji, so danes obiskovalcem na voljo turistični ogledi, ki jih je treba rezervirati vnaprej. Ogledate si lahko tako notranjost termoelektrarne s kontrolno sobo kot tudi sam znameniti zasavski orjak.
Danes so vzponi na 365 metrov visok trboveljski dimnik prepovedani oziroma se izvajajo le v vzdrževalne ali raziskovalne namene, a pred leti je bilo kar nekaj odmevnih vzponov. Nanj se je med drugimi povzpela tudi danes dvakratna olimpijska zmagovalka v plezanju Janja Garnbret, za katero so na steno dimnika postavili najdaljšo umetno plezalno smer na svetu, tradicionalni vzpon po lestvi pa so izbrali člani skupine Dunking Devils, katerih spektakularne 4D posnetke vzpona in vragolij, ki so jih počeli na vrhu dimnika, si lahko obiskovalci ogledajo s pomočjo doživetja VR, ki je na voljo ob ogledu dimnika.
Bogdan Šteh iz delavskega doma Trbovlje o posebnem sestopu z dimnika:
Ovoj dimnika, ki je zgrajen iz železobetona, katerega premer ob vznožju znaša 12 metrov, se na vrhu zoži v le 6 metrov premera. Zadnja leta ga krasijo kolesa, saj za vsako zmago Zasavčana Primoža Rogliča na dimnik obesijo eno kolo. V njegovi notranjosti se skriva ozka dimna cev premera 5,5 metra, ki na vrhu dimnika gleda iznad zunanjega ovoja. Celoten objekt je zgrajen tako, da lahko vzdrži tudi potres desete stopnje po evropski potresni lestvici.
Kot nam je ob ogledu med drugim povedal Bogdan Šteh iz delavskega doma Trbovlje, za v prihodnje razmišljajo tudi o tem, da bi bili vzponi na dimnik ponovno mogoči, a seveda le za ustrezno pripravljene posameznike. Velik del prihodnosti razvoja turizma v Zasavju sloni na najbolj prepoznavnem elementu Trbovelj, zato je seveda na mestu tudi vprašanje, ali bi bila morebitna prodaja orjaka v zasebne roke lahko začetek nove turistične poti.
Legenda, ki drži le delno
Čeprav legenda pravi, da je bil vlek zraka v delujočem dimniku tako močan, da bi lahko skozi cev od tal do vrha potegnil odraslega človeka, naj to ne bi držalo. Preizkus je bil izveden s cementno vrečo, težko 25 kilogramov, ki jo je vlek zgrabil, dvignil skozi celotni dimnik in na vrhu vrgel ven.
Gostilna, kjer kuha najmlajši kuharski mojster Slovenije
Obiskovalcem Trbovelj so na voljo tudi druga doživetja, kot so obisk muzeja rudarstva, Perkmandeljčev pohod po rovih trboveljskega rudnika in celo Jamatlon, ki zajema 5,5 kilometra dolg oviratlon v rudniškem rovu med Trbovljami in Hrastnikom. Vsekakor pa vas ne bodo razočarale niti poti po danes, zahvaljujoč dimniku, ponovno zelenih okoliških hribih.
Če želite vmes razvajati svoje brbončice, je za to kot nalašč gostišče Pr'Čop, kjer deluje že tretji rod družine Čop, ki danes v sklopu svojih storitev ponuja bogato kulinarično ponudbo, katering in tudi glamping. Okusne domače jedi, pri katerih boste ob vsakem grižljaju čutili vsaj tri različne odtenke okusov, pripravlja Lojze Čop, najmlajši kuharski mojster v Sloveniji, nam je zaupala Marija Čop. Kot nam je še povedala, imajo v ponudbi kar 70 odstotkov domače lokalne hrane, zaradi česar so si prislužili naziv Gostilna Slovenija.
Google srednjega veka
Pot nas je nato zanesla še bolj na vzhod, kjer smo našli najstarejšo kartuzijo na slovenskih tleh, Žičko Kartuzijo. Samostan reda kartuzijanov, ki prihajajo iz Francije in so eden najstrožjih redov, kar jih obstaja, so postavili v 12. stoletju. V njem je nekoč prebivalo 12 menihov, ki so bili zavezani tišini, govorili pa so lahko le ob nedeljah, nam je povedala vodička Vida Šmid.
Kartuzijani veljajo za puščavnike, zato so živeli samooskrbno, jedli so lahko le živali, ki nimajo štirih nog. Da bi lahko poleg rib jedli tudi bobre in vidre, je slednje za ribje živali razglasil sam papež. Menihi so bili dobro izobraženi posamezniki, ki so navadno prihajali iz bogatih družin, morali pa so znati brati, pisati, govoriti latinski jezik, razviti ročne spretnosti in glasbeni posluh, smo še izvedeli.
Pisali so knjige, jih prepisovali in prevajali. Njihova knjižnica je obsegala več kot dva tisoč knjig in se je lahko postavila ob bok vatikanski knjižnici, v nekem obdobju naj bi njihova zbirka celo obsegala enako število knjig kot v Vatikanu. Tako so bili samostani nekoč to, kar je danes Google, je bogastvo knjig opisala vodička.
Samostan je bil obdan z obrambnim obzidjem, na katerem so ga v primeru turških vpadov varovali plačanci. Znotraj obzidja še vedno stoji tudi cerkev Janeza Krstnika, katere streha je bila pred kratkim obnovljena in sedaj predstavlja edinstveno prednost cerkve, v kateri še danes potekajo tako številne razstave kot tudi poročni obredi. Čeprav je streha na eni strani pokrita s skrilavcem, je na drugi strani odprta. Notranjost pred vremenskimi vplivi ščiti vodoravna plošča, ki pa je pomična. Streha se tako lahko enostavno dvigne, zaradi česar je mogoče iz cerkve, denimo med poročnim obredom, še vedno videti modro nebo.
Iz kapele v cerkvi se lahko po stopnišču povzpnete na streho, od koder se lahko razgledate po celotnem posestvu samostana, kjer so nekoč stali skupni prostori in 12 celic menihov. Danes tukaj prirejajo tudi koncerte na prostem. Kako je nekdaj pomemben samostan videti danes, si oglejte v spodnjem videu.
Najstarejše gostišče na slovenskih tleh
Gastuž so zgradili v neposredni bližini Žičke Kartuzije, in sicer kot hišo za goste, v kateri so lahko prespali mimoidoči, saj je bil vstop v sam samostan prepovedan za vse neposvečene posameznike, še posebej za ženske, nam je povedala vodička Šmid.
Gostišče še danes deluje, v njem pa lahko dobite tudi za kartuzijane značilne jedi, kot je zelenjavna enolončnica z ribo. Ob lepem vremenu lahko posedate na terasi, od koder se razprostira čudovit razgled na nekoč mogočen samostan.
Kulinarično doživetje z razgledom
Pot smo nadaljevali do butičnega hotela Pomona, poimenovanega po rimski boginji sadja in sadovnjakov, ki ponuja dosti več kot le prenočitev. Vsaka izmed osmih sob je poimenovana in tudi tematsko opremljena po sadežu. V kletnih prostorih imajo na voljo wellness s savnami, studenec za knajpanje nog, masažno kad, mali fitnes, sobo za masaže in naravni plavalni ribnik. Goste razvajajo z doma pridelano in pripravljeno hrano.
Lastnik Janko Zupanec nas je popeljal po posestvu, na katerem redno dodajajo novosti. Pred dvema letoma so odprli učno turistično pot, na kateri gostom predstavljajo vzgojo različnih kultur. Po poti smo se povzpeli po 120 metrov dolgem in šest metrov visokem mostu, ki nosi ime Sprehod med debli, pod njim pa lahko obiskovalci vidijo nasad gob šitaki, ki so poznane po visoki vsebnosti vitamina D2 in jih na posestvu uporabljajo v kulinarične namene. Sprehodili smo se mimo posestva krškopoljca – slovenske avtohtone svinje, videli smo vrtova za samooskrbo, ogledali pa smo si tudi rastlinjak, ki deluje po principu akvaponike – sistema za gojenje zelenjave s pomočjo rib.
Tako samo učno turistično pot kot tudi letos septembra odprt 25 metrov visok leseni stolp, ki dopolnjuje ponudbo celotnega posestva Pomona, bodo drugo leto spomladi dopolnili s kulinaričnimi doživetji. Ogled stolpa, ki razkriva čudovit razgled na Sveti Florjan, je mogoč le ob najavi in dogovoru:
Butični petzvezdični hotel, ki ponuja intimo in udobje
Prenočili smo v hotelu Atlantida Boutique Hotel, ki svojim gostom ponuja petzvezdično doživetje s 400-letno tradicijo, ki temelji na mineralni vodi Donat. Ta trajnosten hotel v Rogaški Slatini obiščejo pari in družine, ki si želijo odmika od hitrega tempa življenja. Gostom namreč med drugim ponujajo medical wellness programe, jogo, izposojo koles, nordijsko hojo in kolesarjenje ali sprehode po okoliških hribih.
Med gosti še vedno prevladujejo rusko govoreči obiskovalci, veliko pa je tudi Slovencev, Hrvatov in državljanov Višegrajskih držav. Vsekakor ta hotel ne bo razočaral vseh, ki si želite prestiža in umika od turistično prenatrpanih destinacij.
Pivnica z magnezijem najbogatejše vode na svetu
Rogaška Slatina nosi ime po Rogatcu in kisli vodi, saj tu domujejo vrelci mineralne vode, ki je danes prepoznana pod imenom Donat in je z magnezijem najbogatejša voda na svetu. Iz izvira jo lahko pijete v pivnici, ki je del Medical centra Rogaška, ene največjih zasebnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, v kateri deluje 50 zdravnikov, svojim gostom pa med drugim ponujajo balneoterapijo, diagnostiko, kirurgijo, fizioterapijo, dermatologijo in lepoto, masaže in razvajanja ter zdraviliško zdravljenje.
Legenda o Pegazu pravi, da je krilati konj Pegaz preletaval območje Rogaške Slatine, ko mu je grški bog Apolon rekel, naj udari s peto in odpre izvir vode, ki je še danes glavni razlog, zaradi katerega se obiskovalci vračajo v Rogaško Slatino, nam je ob obisku povedala Saša Kovačec z Zavoda za turizem in kulturo Rogaška Slatina. Mineralno vodo Donat lahko pijete mrzlo ali toplo, iz izvira ali pa iz plastenke. Kako jo piti, nam je povedala Kovačec.
V Rogaški Slatini pa lahko najdete tudi vrelce s pitno mineralno vodo v naravi. Sami smo si ogledali Ivanov vrelec v parku, ob vznožju hriba Janina pa je tudi tako imenovani gozdni vrelec, vendar ta ni vedno aktiven.
Ples z 200-letno tradicijo
Rogaško Slatino obiskuje veliko tujcev, ki so prepoznali zdravilno vrednost vode Donat in večinoma prihajajo za daljše obdobje. Sicer zadnja leta beležijo upad ruskih gostov, a še vedno prijaha veliko rusko govorečih gostov, veliko je tudi slovenskih, ne zaostajajo pa niti prebivalci sosednjih držav in gostje iz drugih evropskih, tudi azijskih držav, je strukturo gostov opisala Kovačec.
Tukaj si lahko vsakdo privošči oddih in se posveti sprostitvi, zdravju ali le odkriva prednosti mineralne vode. Praktično na vsakem koraku boste našli hotel. Prav posebno zgodovino nosi Grand Hotel Rogaška, ki je naslednik prvega zdravilišča Rogaške Slatine, ki ga je zgradil Ferdinand Attems leta 1813. Stavba današnjega hotela stoji od leta 1912 in se danes ponaša s prečudovito Kristalno dvorano, v kateri prirejajo Anin ples, ki ima že 200-letno tradicijo, v njej pa gostijo tudi številne druge plesne dogodke in kongrese, občasno se celo spremeni v kuliso za snemanje video spotov domačih in tujih glasbenikov, filmov in oglasov, nam je hotel predstavil Damjan Merc, vodja marketinga Grand Hotel Rogaška.
Največ ležišč v Rogaški Slatini ponuja Grand Hotel Sava Rogaška. Svojim gostom ponujajo tudi ROI spa center s savna svetom s petimi različnimi vrstami savn, doživljajskim tušem, zunanjim ohlajevalnim bazenom, sončno teraso in posebnim prostorom z ogrevanimi ležalniki.
Najvišja stavba v Sloveniji z rekordnim obiskom
"Lahko bi rekli dežela stolpov," je dejal župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič, saj ima po novem občina kar štiri stolpe, med njimi tudi 106 metrov visok stolp Kristal, ki so ga odprli 23. maja 2024. Do vrha smo se v 35 sekundah povzpeli z dvigalom. Kupola v obliki kristala na vrhu stolpa zajema tri nadstropja. V kavarniškem delu boste pogumni lahko stopili na steklena tla, 360-stopinjski razgled si boste lahko ogledali iz zaprtega dela kupole, kjer si boste lahko nadeli tudi očala VR in nad mestom poleteli s krilatim konjem Pegazom. Na vrhu pa boste v razgledu lahko uživali tudi z odprte terase.
Sicer petmilijonska investicija od svojega odprtja do našega obiska že beleži izjemno zanimanje, ki se odraža tudi na zasedenosti preostale turistične infrastrukture v mestu. Kot nam je povedal župan Kidrič, so s stolpom želeli letno privabiti 60 tisoč obiskovalcev, a je stolp v le sedmih mesecih od odprtja obiskalo že več kot 50 tisoč obiskovalcev.
V spodnjem videu si poglejte, kakšni so nadaljnji plani za turistični razvoj občine:
Srednjeveški grad, ki so ga prevzeli netopirji
Tudi s terase gradu Podčetrtek se odpirajo prelepi razgledi, v katerih je nekoč užival sam grof Attems, danes pa lahko s kavo v roki naselje Podčetrtek občudujejo vsi obiskovalci gradu. Ta srednjeveški grad s 5.500 kvadratnimi metri in 64 različnimi sobami je v zapisih prvič omenjen v trinajstem stoletju, a najnovejša odkritja nakazujejo, da bi grad lahko bil še bistveno starejši, nam je ob ekskluzivnem ogledu notranjosti gradu povedal župan Podčetrtka Peter Misja.
Grad je danes v lasti občine. "Z malo volje in malo dela lahko grad zaživi," pravi Misja, ki prenovo gradu vidi kot projekt z dušo. Trenutno lahko obiskovalci uživate na terasi z razgledom, v kavarni, v kateri bodo navdušili vaše brbončice, mladoporočencem pa je na voljo tudi prenovljena poročna dvorana. Kljub temu da je večji del gradu za javnost trenutno še zaprt, saj v njem potekajo prenovitvena dela, pa je v le dveh mesecih od odprtja grad obiskalo že več kot 40 tisoči obiskovalcev, med katerimi je tudi veliko domačinov.
V podstrešnih prostorih gradu so se skozi leta naselili netopirji. Obnovi navkljub so ti v gradu ostali, še vedno jih v njem prebiva več kot 600, pripadajo pa kar trem različnim vrstam netopirjev, med katerimi je ena značilna prav za območje Podčetrtka. Tudi po tem, ko bo odprt že večji del gradu, bodo določeni deli gradu ostali neosvetljeni, da bodo netopirji lahko imeli grad še vedno za svoj dom.
500 let star mlin danes zmelje od 20 do 25 kilogramov moke na uro
Na poti od Podčetrtka do Podsrede boste ob reki Bistrici našli star, a še kako delujoč Kukovičičev mlin. Leta 2014 sta ga obudila zakonca Maja in Toni Kukovičič. Družina Kukovičič namreč ni ohranila le mlina s hišo, pač pa tudi znanje o mlinarstvu, ki je danes ključ do tega, da lahko mlin ponovno deluje.
Letno pridelajo med 35 in 40 tisoč kilogrami moke, pri čemer je vsaj tretjino predelajo sami, preostanek pa prodajo. Sprejemajo tako skupine kot tudi posamezne obiskovalce, ki lahko ob obisku mlina v prenovljenem kozolcu ob pomoči Maje spečejo svojo štruco kruha brez kvasa. Gostoljubna lastnika za najavljene večje skupine pripravita tudi degustacijo različnih vrst kruha in doma pridelanih namazov, ki so poleg drugih domačih izdelkov na voljo za nakup.
