Petek, 1. 6. 2018, 13.15
6 let, 5 mesecev
Novo poglavje gradu Gutenberg
Na prebujenih grajskih razvalinah nad Tržičem tudi mučilne naprave #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,81
2
Kulturno umetniško društvo Ampus iz Tržiča vsebinsko obuja razvaline enega najstarejših slovenskih gradov, Hudega gradu ali Gutenberga, ki stoji na pobočju nad Bistrico pri Tržiču. Za soboto, 2. junija, pripravljajo Gutenberške dneve, kjer bodo predstavili srednjeveški vsakdan, na ogled in otip pa bodo tudi mučilne naprave, s katerimi so v srednjem veku izvajali prava grozodejstva.
Zgodovinski arhivi grad Gutenberg ali Hudi grad umeščajo v 14. stoletje. Na spletni strani www.gradovi.net je zapisano, da se grad prvič omenja leta 1330. Dostop do grajske stavbe je bil mogoč z vzhodne strani, kjer je bil zavarovan s stolpom in globokim jarkom, ta je grad obdajal tudi na severni strani (Vir: Raziskovalna naloga Oživimo začarano gospodično).
Grad je zamenjal več lastnikov, leta 1396 je bil tam glavni sedež Lambergov, ki so utrdbo prejeli skupaj z nakupom Tržiča. V 15. stoletju so grad močno poškodovali Turki, dokončno pa ga je uničil potres leta 1511.
Takrat so se, kot piše Janez Vajkart Valvasor, Lambergi preselili v grad Neuhaus v Tržiču, Gutenberga pa niso več obnavljali. Po navedbah spletne strani gradovi.net so leta 1557 od kralja Ferdinanda dobili dovoljenje, da ime gradu prenesejo na mlajši grad Glanz v Slatni pri Begunjah.
Grad Gutenberg spada med najstarejše gradove na Slovenskem.
Grad je znan tudi po tem, da se je tam rodil prvi ljubljanski škof Žiga pl. Lamberg, v ljudskem izročilu pa se ohranja pripovedka o zakleti grajski hčeri na Gutenberku oz. Gutenbergu.
Grad Gutenberg iz ptičje perspektive:
Na gradu Gutenberg so na pobudo OŠ Križe že leta 2015 potekali Srednjeveški dnevi. Društvo Ampus je že takrat odigralo pomembno vlogo.
Vse se je začelo s projektom Osnovne šole Križe
Ideja o oživitvi gradu oz. tega, kar je od njega ostalo, se je rodila pred tremi leti, ko je Osnovna šola Križe na gradu organizirala srednjeveški dan, potem pa je pobudo za nadaljevanje oživljanja spečih razvalin prevzelo Kulturno umetniško društvo Ampus.
"Po koncu projekta je bila sklicana posebna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Muzeja Tržič, Turistično-promocijskega centra, Krajevne skupnosti Bistrica, Občine Tržič in društva KUD Ampus z namenom razmisleka o prihodnosti tega projekta.
Vsi smo se strinjali, da bi ga bilo treba nadaljevati, nihče pa ni upal prevzeti odgovornosti zanj, zato sem predlagal, da se tega loti naše društvo," nam je povedal Anže Bizjak, akademski restavrator in predsednik KUD Ampus, ki se ukvarja z izdelovanjem najrazličnejših rekvizitov in fantazijskih kostumov. Njihovo delo je tudi ogromen zmaj iz legende o nastanku Tržiča, ki danes stoji na vhodu v samo mesto.
Med prioritetami je sanacija obzidja, je povedal Anže Bizjak, predsednik Kulturno-umetniškega društva Ampus, ki je prevzelo vsebinsko oživitev gradu.
Na območju nekdanjega gradu so postavili več lesenih podestov in uredili črni kotiček, kjer so razstavljene srednjeveške mučilne naprave.
Prvi pomembnejši korak je bil odkup zemljišča, ki ga je Občina Tržič lani odkupila od Kmetijske zadruge Križe. "Z njimi smo za pet let sklenili pogodbo za upravljanje, v njej pa je zapisano tudi, da moramo vsako leto na gradu pripraviti vsaj en dogodek. Prvi bo že jutri, ko v sklopu oživljanja in obnove ruševin na gradu organiziramo Gutenberške dneve," je napovedal Bizjak.
Dogajanje se bo jutri, v soboto, 2. junija, začelo ob 9. uri in končalo ob 17. uri. Ob 9.30 bo v cerkvi sv. Jurija v znak povezanosti gradu in CFerkve organizirana sveta maša, prisotni bodo tudi Gutenberški graščaki. S sv. Jurija se bodo udeleženci lahko skupaj odpravili na voden ogled gradu. Vodeni ogledi bodo ob 10., 13. in 15. uri, vstop je prost.
Teren so že danes preverili otroci iz tržiških šol.
Udeleženci se bodo lahko preizkusili v lokostrelstvu, si ogledali prizore mečevanje, ki jih bodo prikazali ampusovci, se udeležili različnih delavnic, izbirali med pestro ponudbo stojnic, na ogled pa bodo tudi slike akademske slikarke Maše Bersan Mašuk.
Del ekipe KUD Ampus, ki zadnje tedne na območju gradu Gutenberg neumorno pili zadnje detajle. Bizjak je tretji z leve strani.
Kotiček z mučilnimi napravami
"Dela je še ogromno," priznava Anže, primarni cilj pa je sanacija ruševin in postavitev arheoloških sond, na podlagi katerih bi ugotovili, kako globoko pod površjem se skrivajo ostanki gradu.
"V pripravi je tudi projektna naloga, v kateri bomo določili prioritete in končni cilj projekta. Idej je veliko, najbolj verjetna je, da bi na območju nekdanjega gradu postavili razgledno ploščad ali celo rekonstrukcijo stolpa, razmišljamo tudi o postavitvi brvi med bližnjo cerkvijo na sv. Juriju in gradom, tako kot je bilo po legendi že včasih."
Tako naj bi bil videti grad Gutenberg.
Člani društva Ampus, ki zadnje tedne na gradu delajo do poznega večera, so na objektu postavili več lesenih podestov, za katere že imajo dovoljenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, da tam ostanejo vsaj dve leti, mogoče pa je tudi podaljšanje. Na prizorišču jutrišnjega dogodka so že zdaj na ogled (in otip) mučilne naprave, ki so jih uporabljali v srednjem veku, izdelali pa so jih člani Ampusa. Na podlagi legende o zmaju, ki je "kriv" za nastanek Tržiča, so si nadeli delovno ime Red Zmajevih vitezov. Zmaj krasi tudi srednjeveški prapor, ki bo ta konec tedna plapolal nad grajskimi razvalinami.
Kdo so člani KUD Ampus?
Društvo, ustanovljeno leta 2013, združuje 20 članov, aktivnih je od pet do šest, ki jih povezujeta inovativna kreativna misel in akcija v območju profilirane kulture, dostopne mladim, starejšim in otrokom. Kot je zapisano v njihovem opisu, so navdušeni ustvarjalci na področju fantazijskih kostumov in rekvizitov, njihova znanja pa so precej raznolika. Med člani društva so namreč študenti Akademije za likovno umetnost, Akademije za glasbo v Ljubljani, Fakultete za dizajn v Trzinu, Fakultete za strojništvo in še bi lahko naštevali. Vsi uspehi društva so plod velikega entuziazma vseh članov in vloženega prostovoljnega prostočasnega dela.
Lani so za skulpturo tržiški zmaj prejeli srebrno Kurnikovo plaketo.
2