Med Masaji v Tanzaniji

Nomadsko pleme bojevnikov Obisk pri Masajih v zavarovanem območju Ngorongoro je skoraj tako instanten kot kava iz kavomata – plačaš 20 dolarjev in "lajna" odigra svoj napev –, kljub temu pa je zanimivo opazovati žilave bojevnike v pisanih kangah s sulicami ali palicami v rokah in svoj informacijski pomnilnik oplemenititi s kakšno podrobnostjo iz življenja tega vzhodnoafriškega nomadskega plemena bojevnikov.

Tradicijo Masajev pleteta ples in petje, navadno brez inštrumentalne podlage, ki sta za nomadsko pleme bojevnikov način prikazovanja moči. Ob pesmih, ki opevajo lepoto, družino, živino ali ponos, Masaji poskakujejo v svojih značilnih rdečih in vijoličastih ogrinjalih, imenovanih kanga. Nekakšno plesno tekmovanje ob pevski spremljavi spodbuja mlade, da skočijo čim višje, s čimer dokažejo svojo moč. Poleg tega najznačilnejšega plesa Masaji s preprostimi plesi počastijo tudi poroko, blagoslov živine ali zmagoslavje nad ubitim levom.

V masajski vasi

Nomadi seveda nimajo visokih nastanitvenih zahtev, saj so navajeni preprostih zatočišč v objemu matere narave. V njihovih kočah manjatah se na kakšnih šestih kvadratnih metrih stiska tudi do osem stanovalcev, saj vsaka koliba pomeni streho nad glavo za eno družino. V sredini hišice svoj prostor najde še odprto ognjišče za vsakodnevno kuho. Sadje in zelenjava se menda znajdeta samo na otroškem jedilniku, odrasli vojščaki se krepijo večinoma z mesom, mlekom in govejo krvjo. Za gradnjo hiše iz lesa, blata in kravjih iztrebkov je po poroki odgovorna žena, pri čemer ji v prvih treh tednih po poroki pomagajo še druge ženske predstavnice v vasi. Eno dekle je vredno deset krav, mož pa lahko ima toliko žena, kolikor si jih lahko kupi z "govejim denarjem".

V masajski vasi ne manjka niti vrtec, ki že malce diši po osnovni šoli. Iz majhne lesene kočice se razlega živahno otroško petje. Umazani obrazki, polni muh, vendar raztegnjeni v širok nasmeh, prepevajo pesmice v svahiliju in pod budnim očesom masajske vzgojiteljice ponosno pokažejo, da so že osvojili osnove branja.

S tradicijo v korak s časom

Obrezovanje je kljub zakonski prepovedi še vedno del odraščanja Masajev, tako dečkov kot deklic, ki pri 15 letih z bolečo preizkušnjo naredijo prvi korak proti odraslosti, do katere jih čaka še kakšen preizkus poguma, spretnosti in vzdržljivosti. Kljub trmastemu ohranjanju tradicije pa današnji Masaji stopajo v korak z modernim svetom, ki vse pogosteje posega v njihova skromna domovanja in bogate življenjske nazore, povezane z naravo. Postavni bojevniki na kolesu ali z dežnikom v rokah niso več nenavaden prizor, prav tako je tudi v masajske vasi že zašla mobilna telefonija, ki tako kot kokakola doseže tudi od boga pozabljene kotičke.

Nekoč njihov tradicionalni nakit iz lesa, semen in drugih naravnih materialov so izpodrinile barvite plastične kroglice, ki jih umetelno nanizajo v občudovanja vreden nakit, ki premami tudi obiskovalce. Seveda tudi v domorodcih tli želja po dobičku, tako da od obiskovalcev že skoraj pričakujejo, da bodo v vasi pustili nekaj dolarjev, ki se pod afriškim soncem svetijo lepše od domačih tanzanijskih šilingov.