Sreda, 26. 5. 2021, 8.55
3 leta, 6 mesecev
S kavča na plano
Jedrska reakcija le lučaj od Ljubljane – že 55 let #video
Majhna kot atomsko jedro, a polna možnosti za raziskovanja
Kako poskrbeti za res pravi val energije, da lahko v enem dnevu obredeš toliko krajev po Sloveniji, se sprašujemo gledalci, ki sledimo Alešu in Igorju Novaku na njuni poti po Sloveniji.
Tako majhna je kot atomsko jedro, pa vendar ponuja takšne neslutene možnosti za dopustovanje, da zlepa ne izčrpaš vseh destinacij. Ko začneš odkrivati prečudovite kraje, je kot jedrska reakcija, neizčrpen vir navdiha.
Nič čudnega ni, da sta Aleš in Igor že drugi dan potepanja po Sloveniji zavila kar naravnost v jedrski reaktor, kjer sta preverila, kakšno je sevanje na vrhu reaktorja in zakaj je prav jedrska energija lahko zanesljiv vir električne energije. Res je, jedrska energija ima zaprisežene zagovornike in goreče nasprotnike, zato sta izkoristila priložnost in pri zanesljivem viru preverila, kako je s tem.
Dr. Anže Jazbec z Instituta Jožef Stefan jima je v jedrskem reaktorju Podgorica pokazal, kako reaktor deluje, in uprizoril, kaj se zgodi, če reaktor deluje s podobno močjo kot tisti v Krškem.
Oglejte si video, v katerem Aleš in Igor razkrivata nekaj skrivnosti prelepega Posavja:
Tudi jedrske odpadke ločujejo
Reaktor TRIGA v Podgorici deluje z močjo 250 kilovatov. Reaktor v Podgorici, ki je bil zgrajen leta 1966, ni namenjen proizvodnji električne energije, saj je manjši po dimenzijah in moči. Reaktor TRIGA v Podgorici, kot se imenuje, deluje z močjo 250 kilovatov. Za primerjavo: moč reaktorja NE Krško je kar osemtisočkrat večja.
"Kako je z odpadki, jih ločujete?" je zanimalo Aleša in odgovor je za nepoznavalce presenetljiv: "Da, ločujemo jih na radioaktivne in neradioaktivne. Reaktor proizvede približno 200 litrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na leto. Shranjujemo jih v centralnem državnem prehodnem skladišču za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki je postavljeno tik ob rektorski zgradbi, upravlja pa ga Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO)," je povedal dr. Anže Jazbec.
- Visokoradioaktivni odpadki morajo imeti posebne močne ščite (svinec, beton, kamenine, lahko tudi debele plasti vode), ki varujejo ljudi pred sevanjem, morajo biti tudi hlajeni.
- Srednjeradioaktivni odpadki potrebujejo ščite, hlajenja pa ne.
- Nizkoradioaktivni odpadki ne potrebujejo ne ščitov ne hlajenja (seveda pa ne smejo biti dostopni ljudem ali izpuščeni v naravno okolje). Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki so predvsem obleke za enkratno uporabo, delovni pripomočki in orodja, ki ostanejo po vzdrževalnih delih, ter filtri za čiščenje hladilne vode. Te snovi ne oddajajo toplote, njihova radioaktivnost je majhna in se po približno 300 letih izenači z radioaktivnostjo naravnega okolja.
Brez omembe vrednega vpliva na okolje
Po svetu že več kot 40 let obratuje več kot 40 reaktorjev TRIGA, ne da bi se zgodila ena sama nesreča. Ob misli na nenadzorovane cepitve uranovih jeder in radioaktivno sevanje se nam takoj porajajo vprašanja o varnosti jedrskih reaktorjev v naši bližini, a nas znanstvenikove besede lahko takoj pomirijo: "Tudi če bi izstrelili kontrolno palico iz sredice in vzpostavili podobne pogoje, kot so bili v Černobilu, se ne bi zgodilo nič. Reaktor tako rekoč nima vpliva na okolje."
Reaktor TRIGA v Podgorici hladijo z vodo pri normalnem tlaku in temperaturi, tako da je najvišja obratovalna temperatura v gorivnih elementih le nekaj sto stopinj Celzija. Reaktor je zasnovan tako, da nobena napaka operaterja ali odpoved hlajenja ne povzroči poškodbe goriva. Po svetu že več kot 40 let obratuje več kot 40 reaktorjev TRIGA, ne da bi se zgodila ena sama nesreča.
Zanesljivost električne energije iz jedrske elektrarne
Snemalna ekipa na ogledu reaktorskega centra Podgorica. V svetu deluje približno 400 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo več kot deset odstotkov vse električne energije. V Sloveniji jedrska elektrarna Krško proizvede skoraj 40 odstotkov vse elektrike. Dr. Anže Jazbec je prepričan, da je električna energija iz jedrske elektrarne bolj varna v primerjavi s fosilnimi gorivi, ker se ne sproščajo toplogredni plini.
Poleg tega je jedrska energija v primerjavi z obnovljivimi viri energije bolj zanesljiva, saj lahko obratuje ponoči, tudi ko ni vetra, predvsem pa je cenovno konkurenčna, saj je cena jedrske energije med nižjimi na trgu.