Iztok Bončina: Pri srcu so mi dežele, kjer za domačine nisi terorist, če vanje usmeriš fotoaparat

Vas nemiren popotniški duh spremlja že od mladih nog? Verjamem, da se ta nemirni duh pri večini popotnikov pojavi že zelo zgodaj. Nekateri sicer tudi "na stara leta" odkrijejo čare potovanj, vendar je to po moje bolj naveličanost nad dolgočasnim, vsakdanjim življenjem kot pa prava popotniška žilica. Najprej so bila seveda samo sanjarjenja, potem knjige in filmi o daljnih deželah, pozneje pa že tista večna, neustavljiva radovednost, kaj se skriva za meglicami v daljavi. Katera je najbolj fotogenična država na svetu? Glede na to, da me privlačijo različni motivi, se vsekakor ne bi odločil za eno, ampak vsaj za nekaj dežel. Ker rad fotografiram ljudi, so mi pri srcu dežele, kjer domačini ne razmišljajo o tebi kot teroristu, če vanje usmeriš fotoaparat. Všeč mi je tudi zanimiva, nenavadna svetloba, ki se ne vidi povsod. Takšna je mogoče Burma. Pa absolutno puščava Atakama v Čilu. Izjemno lepe oblike in prav posebna svetloba so tudi na Grenlandiji.

Koliko navadno tehta fotografska oprema, ki jo vzamete na pot, in koliko preostala prtljaga? Minimalna fotooprema nanese kakšnih 10 kilogramov (dva fotoaparata, nekaj objektivov, bliskavica), potem pa to narašča glede na zgodbo, ki jo fotografiram. Včasih so potrebne tudi studijske bliskavice, ki skupaj s stojali, kabli, dežniki in drugim tehtajo še kakšnih dodatnih 20 do 25 kilogramov. Preostala prtljaga je, če se le da, minimalna. Recimo 20 kilogramov za kakšen mesec.

Kako si krajšate dolge letalske polete? Spim, berem, gledam filme, poslušam glasbo, urejam kakšno besedilo ali fotografije na prenosniku, dokler se baterija ne izprazni, se pogovarjam, če imam kakšnega zanimivega soseda ali sosedo.

Kam bi se odpravili na sanjsko kulinarično potovanje? Ker mi je všeč sredozemska kuhinja, kar po kakšnih dobrih domačih italijanskih, španskih ali grških restavracijah.

Katerega potovalnega "natega" se neradi spominjate? Zaradi snežnih zametov v Španiji so odpovedali večerni let iz Benetk v Madrid in prisiljen sem bil prespati v zelo dragem hotelu … nobenega povračila stroškov, nobenih pametnih informacij o nadaljnjih letih, zamudil sem letalo iz Madrida za Nikaragvo. Stresno in zamudno. Ampak tudi takšni dogodki so del potovanj.

Nemogoče je mogoče – za katero svojo popotno dogodivščino bi lahko to rekli? Uspelo mi je priti na čisto majhne, precej oddaljene otoke Reef Islands sredi Tihega oceana. Pripadajo Salomonovim otokom. Najprej moraš z majhnim letalom, ki pelje mogoče enkrat na teden, do malo večjega, bližnjega otoka Santa Cruz, potem pa naprej z oskrbovalno ladjo, ki približno enkrat na mesec pelje do teh otokov. Vse je odvisno tudi od vremena, viharjev na morju, dobre volje pilotov …Logistično in časovno zelo zahtevno, ampak z veliko mero sreče in trme mi je uspelo priti tja.

Živalsko kraljestvo katere države vas je najbolj osupnilo? Zakaj? Ker se rad potapljam, bi glasoval kar za vse zanimive koralne grebene, od Azije, Afrike, Avstralije in Oceanije do Karibov z množico raznovrstnih morskih prebivalcev, ki se jih nikoli ne naveličaš opazovati.

Najnenavadnejše prevozno sredstvo, s katerim ste se peljali? Mogoče hitri vlak "shinkansen", s katerim sem se kar nekajkrat peljal na Japonskem. Vozili smo se s hitrostjo skoraj 300 kilometrov na uro. Pravi užitek. Drugače so bili dokaj zanimivi tudi mestni avtobusi v Havani, ki jim pravijo "kamele". Na sredini so nekoliko usločeni in res je videti, kot bi imeli nekakšno grbo.

Katera država je na vrhu seznama vaših še neizpolnjenih želja? Zakaj? Oh, kar nekaj jih je še, ampak trenutno bi vseeno izpostavil eno, ki pa ni država, ampak kar celina. To je Antarktika. Zakaj? Po mnogo letih potovanj te ne preseneti več prav vsaka puščava, pogorje ali deževni pragozd. Postaneš malce zahtevnejši. Zato se mi zdi, da lahko popolna ledena praznina z nebeško jasnim nebom nad njo, mrazom in spokojnim mirom sproži še neznane občutke in vrhunsko občudovanje. Da ne govorim o fotografiji … Vsekakor bom prej ali slej zavil tudi na ta konec sveta.