Četrtek,
24. 6. 2021,
8.55

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,81

Natisni članek

Natisni članek

bučno olje počitnice dopust kampiranje Prlekija S kavča na plano S kavča na plano

Četrtek, 24. 6. 2021, 8.55

3 leta, 6 mesecev

Dežela, kjer so sončni vzhodi in zahodi nekaj posebnega

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,81

Za sanjsko deželo rečemo, da se tam cedita med in mleko. Za Prlekijo pa velja, da se tam cedita žlahtna kapljica in zeleno zlato oziroma dragoceno bučno olje, ki v nekaterih krajih teče skoraj v potokih.

Olje z geografsko označbo

Bučno olje | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Središče ob Dravi je eden takšnih krajev, saj se ponaša z več kot sto let staro oljarno. Njihovo olje je povsem naravnega izvora in se uvršča v najvišji kakovostni razred ter med slovenske zaščitene posebne kmetijske pridelke oziroma živila z geografsko označbo. Pridobljen je tudi certifikat evropske kakovosti.

Bučno olje je izredno bogato in odlično živilo, je lahko prebavljivo ter okusno. Lahko ga uporabljamo kot začimbo, saj ga zadošča že manjša količina. Njegov okus po oreščkih obogati številne jedi. Odličen je v solatnih prelivih, glavnih jedeh, namazih, rižotah in pečeni zelenjavi ter s sladoledom in v bolj gurmanskih kombinacijah s sladicami in v omakah ter kot dodatek juham. Bučna juha, pokapljana z nekaj kapljicami aromatičnega olja, je poslastica, ki nam da veliko energije.

Dežela z največ sončnimi dnevi pri nas

Jeruzalem, Prlekija | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Pomembno pa je, da izberemo bučno olje, ki je proizvedeno iz bučnic slovenskega porekla. V oljarni Jeruzalem SAT ga dobivajo od okoliških kmetov, iz krajev z največ sonca v Prlekiji in Prekmurju. Prlekija slovi kot dežela z največ sončnimi dnevi pri nas, saj pri njih sonce sije kar 200 dni na leto, kar se pozna pri kulinariki in sončnem značaju ljudi.

Mamljivo dišeče zeleno olje nima zaman vzdevka eliksir mladosti. Vsebuje velik del esencialnih maščobnih kislin, veliko vitamina E in selena, je bogato z vitamini, minerali, fitosterini in aminokislinami. Ker ima nizko dimno točko, ga je najbolje uporabljati surovega. Zaradi visoke prisotnosti beljakovin pa mu v Prlekiji pravijo tudi prleška viagra.

Prleški zaklad, ki ga cenijo tudi v Hollywoodu

bučno olje | Foto:

Vsestransko uporabno olje je pravi zaklad evropske kulinarike, ki navdušuje tudi v tujini. Nanj prisega igralka Gwyneth Paltrow, velika zagovornica zdravega načina življenja.

Bučno olje bi moralo biti prisotno vsakodnevno v naši prehrani, saj nam poleg blagodejnih učinkov, ki jih ima na organizem, pomaga tudi do boljšega razpoloženja.

Jeruzalem SAT | Foto: Oljarna JERUZALEM SAT Foto: Oljarna JERUZALEM SAT

V mešalnici oljarne JERUZALEM SAT iz Središča ob Dravi, kjer letno proizvedejo 90 tisoč litrov olja, se dobesedno v potokih pretaka sveže zeleno zlato. Semena buč golic, ki jih gojijo prav za pridobivanje olja, posušijo v sušilnici in jih očistijo, nato pa jih v oljarni zmeljejo, dodajo vodo in zamesijo v maso, ki jo pol ure pražijo pri 90 stopinjah Celzija. V stiskalnici iz spražene mase stisnejo olje. Masa, ki pri tem ostane, je primerna za krmo, ki jo živali obožujejo.

Za en liter bučnega olja potrebujejo 33 buč oziroma od 2,5 do 2,8 kilograma bučnih semen.

Po žlahtna darila v oljarno

bučno olje JERUZALEM SAT | Foto:

V oljarni JERUZALEM SAT so ponudbo bučnega olja in izdelkov iz njega ter drugih dobrot dvignili na višjo raven. Imajo zelo bogato izbiro daril za vse, ki cenijo vrhunske kulinarične posebnosti, zato obisk v Prlekiji nujno zaključite z nakupom daril, ki jih bodo vaši najdražji resnično veseli.

Aleš in Igor sta se preizkusila tudi v napornem delu v stiskalnici. Sicer pa so v oljarni vsi gostje več kot dobrodošli  Obiskovalcem poleg zanimive degustacije različnih olj, namazov iz olja ali bučnic ter celo sladic, pripravljenih iz bučne moke, pokažejo predelavo olja in jih naučijo priprave specialitet.

Tematske poti po Prlekiji

Jeruzalem | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Prijazna kolesarska pot

Izhodišče: Ormož

Trasa: Ormož–Hum–Šalovci–Grabe–Središče ob Dravi–Godeninci–Vodranci–Vitan–Lačaves–Kog– Stara Gora–Ilovci–Miklavž pri Ormožu–Pavlovci–Hardek–Ormož

Vinska kolesarska pot

Izhodišče: Ormož

Trasa: Ormož–Mihovci–Velika Nedelja–Trgovišče–Sodinci–Vičanci–Sejanci–Bratonečice–Savci–Sv. Tomaž–Koračice–Stara Cesta–Žerovinci–Radomerščak–Plešivica–Jeruzalem–Mali Brebrovnik–Vinski Vrh–Pavlovci–Hardek–Ormož

Dravska kolesarska pot

Ptuj–Ormož–Varaždin

Kolesarjenje ob Dravi združuje vožnjo po neokrnjeni naravi in urbanem okolju. Pot je dolga kar 710 km od izvira v Italiji in teče skozi avstrijsko Koroško v Slovenijo. Pot vodi skozi Dravograd, Maribor in Ptuj vse do slovensko-hrvaške meje v Ormožu in še naprej do Varaždina ter se zaključi pri Legradu.

Jeruzalemska vinska pot

Pot vas vodi od Jeruzalema do vasice Svetinje, mimo številnih vinogradniških kmetij in vinotek ter zidanic. Okusite lahko različna vina, med njimi ima poseben ugled tradicionalna in udomačena sorta šipon.

Ormoška planinska pot

Pot po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi je namenjena vsem, ki imajo radi naravo, gibanje po svežem zraku, lepe razglede na čudovite prleške gorice, polja, travnike, gozdove in ki radi srečujete širokosrčne ljudi.

Prlekija | Foto: TIC Ormož Foto: TIC Ormož

Pohodi:

– Ormož–Hum (1 ura, 10 minut)
– Hum–Kog (2 uri)
– Kog–Jeruzalem (2 uri)
– Jeruzalem–Lahonci (1 ura, 50 minut)
– Lahonci–Kostanj (1 ura, 10 minut)
– Kostanj–Gomila (1 ura, 45 minut)
– Gomila–Ritmerk (2 uri, 30 minut)
– Ritmerk–Kogl (1 ura, 45 minut)
– Kogl–Ormož (1 ura, 50 minut)
– vezna pot Lahonci–Ormož (3 ure)

Več informacij: JAVNI ZAVOD TKŠ ORMOŽ

Krajinski park Središče

Prlekija | Foto: TIC Ormož Foto: TIC Ormož

Krajinski park med Ormožem in Središčem ob Dravi je izjemno biotsko pester. Tu domuje 105 vrst ptic gnezdilk, 15 vrst dvoživk, devet vrst plazilcev in številni sesalci, med katerimi sta najpomembnejša hrček in vidra (najbolj ogrožen sesalec v Evropi). Pisane barve več kot 30 vrst kačjih pastirjev in več sto vrst metuljev, ki obletavajo še bolj pisane cvetove obvodnega rastlinja, dajejo parku izjemno estetsko vrednost. V Dravi pa so našteli 43 vrst rib.