Damjan Končnik: Če človek ni hudomušen, ne sme na sever

Bo tudi pri potovanjih držalo, da prvega ne pozabiš nikoli?

Drži. Sicer je od potovanja v Pariz že precej let, ampak se ga vseeno zelo rad spominjam. Potem me je zaneslo precej bolj proti severu.

S čim vas je omrežil sever, da se vedno znova vračate v te države?

Najprej me je fascinirala narava, nič čudnega, saj sem naravoslovec. Tam so dimenzije morja in gor nekoliko drugačne. Ko sije sonce, je vidljivost neprimerljiva z našo. Drugi vidik je seveda popotna fotografija. Svetloba je hladnejša, marsikje so barve bolj pastelne, a kljub temu so barvni kontrasti izjemni. Sončni zahodi trajajo in trajajo, poleti je dan zelo dolg. V zadnjih letih tudi pozimi redno zahajam na Islandijo, kjer občudujem zimsko pravljico in ob ugodnih razmerah severni sij. Še en vidik moram izpostaviti – tišino. Ta ima na severu dodatno globino in je neprimerljiva z našo. Tam si človek resnično napolni baterije. Dodati je treba še prijaznost ljudi in skrivnostnost pokrajine.

Kako je bilo potovati na konec sveta z legendarno raziskovalno ladjo Explorer?

Res je bila prava raziskovalna ladja in ne samo komercialna ladja. To je bilo eno mojih najlepših potovanj. Tistega leta smo kot prva ladja v tisti sezoni obpluli Milne Land, ki je drugi največji otok Grenlandije. Zelo počaščenega sem se počutil, da sem lahko plul z najbolj legendarno ladjo arktičnih in antarktičnih območij. Bila je ladja superlativov, pa ne mislim na udobje, ki ga seveda ni manjkalo, ampak na dosežke, kje vse so pluli in kako imenitne goste in predavatelje so gostili.

Katera je najbolj fotogenična država na svetu?

Že samo naša domovina je izjemno fotogenična. Izjemno fotogenični se mi zdita tudi Rusija in Ukrajina. Tam imajo mesta prav posebno dušo, in če dodamo še slovansko gostoljubnost, je to izjemna kombinacija.

Kam bi na sanjsko potovanje napotili zaljubljence v naravo in šport?

Že naša dežela Slovenija ponuja izjemno pestro paleto športnih dejavnosti, če pa vzamemo še malce širši prostor, lahko rečemo: ni da ni. Za mlajše mogoče šteje adrenalin in teh dejavnosti je pri nas veliko več kot na severu. Morda sta zanimivi dve zgodbici. Tudi na Islandiji smo srečali mladoporočenca (ne ravno rosno mladih let) na trekingu po eni od najlepših pešpoti sveta, potem pa sta potovanje končala z nekajdnevno ježo islandskih konj – ali ni to nekaj zelo posebnega? Tudi ko sem bil na potovanju z ladjo Explorer, je angleški par medtem preživljal medene dneve. Na severu ni najpomembnejša stopnja adrenalina v krvi, ampak trajanje avanture.

Kje najraje štejete zvezdne utrinke?

Doma s kakšnega okoliškega hriba. Ne bom pa pozabil noči, ko sem opazoval severni sij in se je v fotografijo ujel zvezdni utrinek.

Ste ekoturist?

Zase bi rekel, da sem ekopopotnik. Mislim, da sem vzoren ekopopotnik. Zavedam se, da potujem zelo veliko v naravna, občutljiva, pristna, umaknjena in ponavadi varovana območja in da poskušam čim manj vplivati na okolje. Po eni strani je to privilegij, po drugi strani pa velika odgovornost.

Katere popotniške vrline in značajske lastnosti odpirajo vrata domov po vsem svetu?

Po svetu odpirajo vrata domov prave pozitivne človeške vrednote, kot so iskrenost, poštenost, nenasilje, ljubezen, radost in notranji mir.

Kako so potovanja oblikovala oziroma še oblikujejo vaš značaj?

Potovanja in stiki z ljudmi dajejo širino uma in duha. Zanesljivo so tudi mene potovanja preusmerila v načinu razmišljanja. Potovanja me nekako niso značajsko oblikovala, saj sem bil že pred odhodom v svet značajsko oblikovan. Iz severa sem posrkal predvsem hudomušnost, kajti brez tega se tam zgoraj ne da preživeti. Če človek ni hudomušen, ne sme na sever.

Katera država je na vrhu seznama vaših še neizpolnjenih želja? Zakaj?

Moje sanjsko potovanje bi bilo po sledeh gospoda Ernesta Shackletona, Falklandski otoki, Južna Georgija in Antarktika. Sam veliko vodim po hladnih obzorjih in Ernest Shackelton je bil najboljši vodja ekspedicij v trenutkih, ko so bile razmere najtežje. Izjemno me fascinirata tudi Roald Amudsen, ki je bil izjemno metodičen, in pionir polarnih odprav Fridtjof Nansen. Tudi pri mojih potovanjih in vodenjih večkrat naletim na surove razmere in navdih za rešitev težav najdem v teh ljudeh.