Naj ljubezenska zgodba: Aleksandra in Sašo

O, seveda sem malo zašla.

V našo družbo je prisedel fant, ki mi je takoj padel v oči, visok, z očali, kratko pristriženimi lasmi in s čudovitim nasmeškom. Vedno so mi bili všeč fantje z očali, no, saj jih tudi sama nosim, ampak očala na moškem mi delujejo šarmantno in zapeljivo. Mojo prijateljico je potihoma vprašal, ali sem še samska. Prijateljica je odgovorila: "Seveda, ona je edina samska, a ti dam njeno telefonsko številko?" Zapisal si je mojo telefonsko številko in jo shranil v žep hlač. Nato sem ostala sama z njim, niti v sanjah si nisem mislila, da bo izbral mene. Ko sem začela klepetati z njim, sem dobila občutek, da ga poznam 100 let in da se neverjetno dopolnjujva. Nato sem šla s prijateljicami na plesišče, on je mirno sedel in čakal name, da se bom vrnila. Imela sem občutek, da sem jaz tisto noč njegova "princeska", katere srce si močno želi osvojiti. Vprašal me je, čeprav je imel številko, ali me sme poklicati. Pravi kavalir. "Zakaj pa ne," sem odgovorila. Tisto noč sem vsa navdušena dobesedno priskakljala domov in mami razlagala o mojem novem princu Sašu ... Z istim imenom, ki ga imam tudi jaz. Usoda??? Malo sem le dvomila, da me bo poklical za prvi zmenek ... A me ni razočaral. Na prvi zmenek sva odšla v kavarno, kjer me je še bolje spoznal. Navdušenje je bilo obojestransko. Najini zmenki so se kar vrstili in nekega dne sem ga vprašala, ali si želi, da sem njegovo dekle. Bil je šokiran, ampak hotela sem vedeti, ali si želi resne zveze z mano. In tako teče že 16. leto, odkar sva se spoznala. Imava prečudovito hčerko. Moja skrita želja je le, da bi bila nekoč povezana za vedno in bi mi moj "princ" nataknil prstan.