Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
20. 2. 2016,
8.28

Osveženo pred

2 leti, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

1

Natisni članek

Natisni članek

Umberto Eco

Sobota, 20. 2. 2016, 8.28

2 leti, 10 mesecev

Umrl italijanski pisatelj Umberto Eco

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

1

V 84. letu starosti je umrl italijanski pisatelj in filozof, ki je napisal vrsto uspešnic, med drugim roman Ime rože. Kot so poročali italijanski mediji, je Eco, ki je imel raka, umrl v petek zvečer.

Umberto Eco se je rodil leta 1932 v mestu Alessandria v italijanski deželi Piemont in je bil eden ključnih literatov 20. stoletja. Obiskoval je salezijansko šolo na severu Italije, kjer se je začel zanimati za srednjeveško filozofijo in književnost.

Razpet med filozofijo, novinarstvom in književnostjo Leta 1954 je v Torinu končal študij filozofije in se začel ukvarjati z novinarstvom v medijski hiši Rai, začel pa je tudi predavati. Leta 1961 je pomagal pri ustanovitvi časopisa Marcatre, med letoma 1966 in 1969 je bil profesor vizualnih komunikacij v Firencah, leta 1971 pa je postal profesor semiotike na univerzi v Bologni. V letih 1992 in 1993 je bil gostujoči profesor v okviru programa Norton na univerzi v Harvardu, kjer je predaval o poeziji.

Romane pisal ob koncih tedna Sebe je bolj kot pisatelja dojemal kot filozofa, nekoč je izjavil, da so romani samo zaposlitev za polovični delovni čas, saj jih piše ob koncih tedna. Čeprav je bil roman Ime rože njegov prvi roman, je pred tem 20 let objavljal različna druga dela. Svoje prvo delo, ki je bilo razširjena doktorska disertacija, je izdal leta 1956, skupno pa je izdal okoli 20 znanstvenih del o znakih in simbolih različnih kultur, ki jih najdemo v besedah, glasbi in risankah ter na verskih ikonah, zastavah, oblačilih.

Svet navdušil z romanom o umorih v samostanu Eco je v romanesknem prvencu Ime rože z napeto zgodbo o umorih v nekem samostanu v 14. stoletju ustvaril prepričljiv dokument o relativnosti resnice in različnih perspektivah spoznavnega procesa. V njem je več poglavij posvetil razpravi o krščanski teologiji, kljub temu pa mu je uspelo prepričati množično občinstvo. Leta 1995 je v intervjuju za Vogue na vprašanje, kako to, da so njegove knjige uspešne, čeprav so tako težke, dejal: "Užaljen sem ob takšnih vprašanjih. To je tako, kot bi žensko vprašali: 'Kako to, da se moški zanimajo za vas?'."

V filmski različici Imena rože igral Sean Connery Roman, ki je preveden tudi v slovenščino ter še okoli 30 drugih jezikov, je bil prodan v okoli deset milijonih izvodov, po njem pa so leta 1986 posneli film v režiji Jean-Jacquesa Annauda s Seanom Conneryjem v glavni vlogi.

Sledilo je še pet romanov, nazadnje je leta 2010 izšel roman Il cimitero di Praga (Pokopališče v Pragi), v katerem se Eco loteva antisemitizma in usodnih teorij zarote. Poleg omenjenih dveh je napisal še romane Foucaultovo nihalo, Baudolino, Otok prejšnjega dne in Skrivnostni plamen kraljice Loane. Vsi so prevedeni tudi v slovenščino.

Pisati je treba tisto, česar občinstvo ne pričakuje Ob novici o njegovi smrti je italijanski premier Matteo Renzi za italijanske medije povedal, da je bil Eco izjemen primer evropskega intelektualca, ki je neumorno znal napovedovati prihodnost. Kot poroča časnik Guardian, je Eco v njihovem intervjuju lani dejal, da pri pisanju sam nikoli ne ve, kaj od njega pričakujejo bralci in bralke.

"Mislim, da Barbara Cartland piše tisto, kar občinstvo od nje pričakuje. Sam mislim, da mora avtor pisati tisto, česar občinstvo ne pričakuje. Težava ni v tem, da se vprašaš, kaj potrebujejo, temveč da jih spremeniš. Da ustvariš takšno vrsto bralca ali bralke, kakršno potrebuješ za vsako posamezno zgodbo."

Bradati verižni kadilec, ki je rad debatiral s svojimi študenti in študentkami Eco je predaval v petih jezikih, govoril je latinsko in klasično grščino. V New York Timesu so ga opisali kot bradatega verižnega kadilca, ki je užival v pogovorih ob poceni vinu s svojimi študenti in študentkami, ti pogovori pa naj bi se v bolonjskih tavernah pogosto zavlekli dolgo v noč.

Poročen je bil z Nemko Renate Ramge, ki je bila profesorica arhitekture in umetnosti, s katero ima dva otroka, televizijskega producenta Stefana in arhitektko Carlotto.

Ne spreglejte