Slovo Gabriela Garcie Marqueza, pisatelja, ki je svetu dal Sto let samote

Pisatelj je umrl manj kot teden dni po tem, ko se je vrnil iz bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi pljučnice. Novico o njegovi smrti je najprej sporočila tiskovna predstavnica njegove družine Fernanda Familiar na družbenem omrežju Twitter, pozneje pa je informacijo potrdil tudi kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos.

Garcio Marqueza so literarni kritiki označevali za enega najboljših predstavnikov literarne smeri magičnega realizma, med njegova najbolj znana dela pa spadajo Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere, Žalostne kurbe mojega življenja in seveda kultni roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967 ter bil od takrat prodan v več kot 50 milijonih izvodih in preveden v najmanj 25 jezikov. Že desetletja velja za najbolj znanega špansko pišočega avtorja po Miguelu de Cervantesu, njegova dela pa se po prodajanosti v izvirniku uvrščajo le za španski prevod Svetega pisma.

Prepoved vstopa v ZDA je odpravil Clinton Kolumbijski pisatelj se je rodil 6. marca 1927 v vasi Aracataca v Kolumbiji. Že v šoli je rad bral predvsem klasike, kot so Hemingway, Faulkner, Dostojevski in Kafka. Študiral je novinarstvo. Zaradi svojih političnih prepričanj in bojev proti kolumbijski diktaturi je moral v 50. letih domovino zapustiti. Začasno se je preselil v Evropo – najprej v Rim in na koncu v Pariz –, a se je že leta 1958 vrnil. Vsaj trideset let je imel prepoved vstopa v ZDA, domnevno zaradi prijateljevanja s Fidelom Castrom, ki mu je Garcia Marquez pošiljal osnutke svojih romanov. V 90. letih prejšnjega stoletja je to prepoved umaknil Bill Clinton, še en voditelj, s katerim se je spoprijateljil Garcia Marquez.

Čeprav je pisal kratke zgodbe, eseje in novele, je dolga leta iskal svoj pravi romaneskni izraz. Navdih je našel v otroštvu, ko mu je babica pripovedovala zgodbe, prepletene s folkloro in vraževerjem, pri čemer je ohranila resen obraz, kot da gre za nekaj povsem naravnega, je povedal v intervjuju leta 1981.

Z romanom Sto let samote je postal sodobni Cervantes Ko je leta 1967 objavil Sto let samote, ga je Pablo Neruda primerjal s Cervantesom, roman pa je zaznamovalo prepletanje med čudežnimi, nadnaravnimi dogodki ter vsakdanjim in političnim življenjem v Latinski Ameriki. Mešanica komičnih in tragičnih dogodkov je postala tudi prodajna uspešnica, saj so Sto let samote prodali v več kot 30 milijonih izvodih v različnih jezikih.

Pisatelj se je po ponovnem sporu s kolumbijsko vlado (med drugim je bil obtožen simpatiziranja z uporniki) leta 1981 z družino preselil v prestolnico Mehike, kjer je tudi umrl. Od leta 1958 je bil poročen z Mercedes Barcha. Znan je tudi spor s perujskim avtorjem Mariom Vargasom Lloso, ki je Garcio Marqueza po prepiru udaril v obraz. Nekateri so predvidevali, da je bila v središču spora politika, spet drugi, da je bila razlog za spor žena Vargasa Llose.

Brali so ga ameriški predsedniki Ob njegovi smrti se mu je poklonil ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da je bil Gabriel Garcia Marquez eden od njegovih najljubših pisateljev, ko je bil mlad, Clinton pa je ob smrti dejal, da je Garcia Marquez v svojem pisanju ujel bolečine in radost človeštva. "Počaščen sem, da sem bil njegov prijatelj ter da sem poznal njegovo veliko srce in briljanten um več kot 20 let."

Tudi Vargas Llosa je kljub njunemu sporu dejal, da je bil Garcia Marquez veliki pisatelj, čigar romani bodo živeli naprej.

Pokopali ga bodo v ponedeljek v Ciudadu de Mexicu.