Petek, 7. 5. 2010, 8.45
8 let, 7 mesecev
Odbleski, Mrzle pravljice, Sprehajališča za vračanja in Egoisti
Izšli sta pesniški zbirki Cvetke Bevc Odbleski in Tomaža Šalamuna Mrzle pravljice, roman v verzih Sprehajališča za vračanje izpod peresa Ferija Lainščka in prevod romana italijanskega pisca Bonaventure Tecchija Egoisti.
Bonaventura Tecchi: Egoisti
Roman Egoisti je v zbirki Samorog sploh prvi prevod kakšnega dela iz italijanščine. Kot je povedal prevajalec Dejan Rajčić, je bil Tecchi zelo poseben človek, kar se odraža tudi v njegovi literaturi. Liki v romanu so samosvoji, krhki, razpeti med dobro in zlo. V Egoistu opisuje, kako se ženska žrtvuje za moškega, v zameno pa ne dobi ničesar. Tecchijevo delo odpira širši problem nerazumevanja, meni prevajalec.
Cvetka Bevc: Odbleski
Odbleski so tretja pesniška zbirka Cvetke Bevc. Urednik zbirke Niko Grafenauer je dejal, da v pesmih prevladuje erotična tematika, zastrta s "sublimnimi, manj čutno nazornimi podobami", kot je to sicer značilno za erotično poezijo. Pisec spremne besede Brane Senegačnik je dodal, da se v pesmih zrcalijo "globinski človeški uvidi, ki jih življenjske izkušnje ne razvrednotijo", pač pa jih še obogatijo.
Tomaž Šalamun: Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun je o Mrzlih pravljicah povedal, da je zbirka začela nastajati v Berlinu pozimi leta 2003, nato pa jo je ustvarjal po različnih državah sveta. Kot v spremni besedi piše Gregor Podlogar, sta Berlin in Skandinavija zbirki "prispevala nekaj teže". V njej je, meni pisec spremne besede, manj Mediterana, svetlobe in "odmeva italijanske umetnosti", več pa Amerike ter črne in rjave. Toda kljub temu je njegova poezija tudi v Mrzlih pravljicah ostala taka, kakršna je bila od začetka - okultna in dionizična, po drugi strani pa abstraktna in zahtevna.
Feri Lainšček: Sprehajališča za vračanje
Roman v verzih Sprehajališča za vračanje je sestavljen iz 39 poglavij in 93 spevov, ki so pisani v jambskem devetercu. Kot meni Grafenauer, se roman razlikuje od dosedanjega Lainščkovega opusa in v slovenskem prostoru predstavlja nekaj novega. Pisatelj je dejal, da je na ta roman čakal dolgo časa in da se je z njim vrnil k "pramateriji", k osnovi vsega poetičnega. Poudaril je tudi pomen spremne študije, ki jo je napisal Ivo Svetina.
Pisec spremnega besedila romanu priznava odličnost, ker "povzema zgodovino evropskega romana" in ker "vsebuje duha globin", na kar avtor sam nakaže s tem, ko roman posveča "Carlu Gustavu Jungu, psihoanalitiku in Velikemu magu, ki je verjel v pesniško resnico o tem svetu".