Palačo, kamor lahko danes hodimo na primer po obliže, je dal zgraditi Josip Mayer, začetnik znane ljubljanske lekarniške rodbine. Ta je nadomestila dve predmestni hiši, prav tako Mayerjevi, ki sta nekoč stali na začetku današnje Trubarjeve ceste. V potresu sta bili tako močno poškodovani, da ju je bilo treba porušiti.

Palačo, v kateri je danes Centralna lekarna Ljubljana, je dal zgraditi Josip Mayer, začetnik znane ljubljanske lekarniške rodbine. Ta je po potresu leta 1895 nadomestila dve predmestni hiši, prav tako Mayerjevi, ki sta nekoč stali na začetku današnje Trubarjeve ceste.

Kot v svojem članku o Prešernovem trgu v Ljubljani piše umetnostna zgodovinarka, sicer direktorica Urbanističnega inštituta Breda Mihelič, je bila v eni izmed teh hiš lekarna že leta 1809. Poznali so jo pod imenom Pri zlatem jelenu.

Prešernov trg leta 1949. (foto: Božo Štajer, hrani: MNZS)

Stara Mayerjeva lekarna je tako bila predhodnica današnje Centralne lekarne na Prešernovem trgu. Prvotno naj bi, kot pravijo zgodovinski viri, Pri starem jelenu deloval na Novem trgu, poznejšem Turjaškem trgu. Leta 1530 jo je ustanovil gospod Smith, od leta 1600 jo je vodil Janez Krsnik Agnelatij. Nato se je zamenjalo še več lastnikov, dokler je leta 1809 ni kupil Josip Mayer in preselil na cesto Sv. Petra 2 (današnjo Trubarjevo cesto), kjer je zgradil omenjeni dve hiši.

Lekarna je imela, tako kot danes, vhod s trga, takrat je to bil Marijin trg, danes Prešernov.

Mayerjeva palača iz leta 1949. (foto: Božo Štajer, hrani: MNZS).

Stavba v neorenesančnem slogu, danes z naslovom Prešernov trg 5, predstavlja vzhodni zaključek osrednjega ljubljanskega trga, ki se je z njenim nastankom odprl proti Ljubljanici.

Od rušitve do gradnje

Po rušitvi v potresu poškodovanih hiš je načrte za novo lekarnarjevo stanovanjsko-trgovsko palačo med letoma 1896-1897 naredil arhitekt Ferdinand Hauser. Stavbo je gradilo podjetje Gustav Tönnies, fasado pa je načrtoval in izvedel Filip Supančič.

Ob koncu 19. stoletja je Mayerjeva palača veljala za eno največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani. Svojo monumentalnost pa je prenesla tudi v sodobni čas.

Stavba v neorenesančnem slogu, danes z naslovom Prešernov trg 5, predstavlja vzhodni zaključek osrednjega ljubljanskega trga, ki se je z njenim nastankom odprl proti Ljubljanici. Ob koncu 19. stoletja pa je bila ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani, je med drugim zapisala umetnostna zgodovinarka. Monumentalnost stavbe se je prenesla tudi v sodobni čas.

Fasada, obrnjena proti trgu, je horizontalno razdeljena na dva dela, na spodnji grobo obdelan pritlični pas in bolj fino obdelan zgornji pas.

Lesene kulise na fasadi prodajaln

Lekarna je bila v takrat novi palači odprta že pred koncem prejšnjega stoletja, natančneje leta 1905. V pritličju sta bili ob njej še kavarna Valvasor, pozneje Prešern, in trgovina s papirjem. V medetaži so bile pisarne, v zgornjem nadstropju stanovanja.

Prodajni prostori so imeli vsak svojo fasado, oblikovana je bila kot lesena kulisa, ki je bila poveznjena čez zidano površno.

Zunanjost Mayerjeve palače med drugim opredeljujejo tudi štirje stebri, ki zgradbo členijo tudi vertikalno. Stanovanjsko-trgovsko palačo je med letoma 1896-1897 zasnoval arhitekt Ferdinand Hauser. Stavbo je gradilo podjetje Gustav Tönnies, fasado pa je načrtoval in izvedel Filip Supančič.

Mayerjeva veleblagovnica

Nekdanjo Mayerjevo veleblagovnico je med letoma 1937 in 1938 dal zgraditi Emerik Mayer.

Na drugi strani Prešernovega trga, na južnem delu, se je leta 1928 pozneje veletrgovec Emerik Mayer, lastnik stare Lassnikove hiše med nabrežjem Ljubljanice in Wolfovo ulico, odločil za gradnjo nove veleblagovnice.

Mayerjeva odločitev je ponovno oživila, ne prvič in ne zadnjič, razprave o značaju in pomenu Prešernovega trga v mestnem organizmu, o odzivih iz tistega časa piše umetnostna zgodovinarka Breda Mihelič.  

Pod ahitekturo Mayerjeve veleblagovnice se podpisuje Stanislav Rohrman, ki velja za enega od najpomembnejših predstavnikov prve generacije sodobnih slovenskih arhitektov.

Nekdaj gostilna, nato veleblagovnica, zdaj banka

Prednica Mayerjeve veleblagovnice na naslovu Wolfova 1 je bila dvonadstropna hiša, ki jo je na mestu še starejše predmestne hiše med letoma 1751 in 1754 zgradil trgovec Ludovik pl. Reya. Za njim je bila stavba v različnih lastniških rokah, a je tam kljub temu ves čas delovala strojarska obrt.

Leta 1856 je Peter Lassnik, po katerem je pozneje dobila ime in ga do Mayerja tudi zadržala, v njenih spodnjih prostorih odprl gostilno, nato še trgovino. V tem času je bila to ena največjih stavb v mestu.

Veletrgovina tkanin Mayer iz leta 1941, po drugi svetovni vojni je bila prodajalna znana kot Spodnja Nama. (foto: Jakob Prešern, hrani: MNZS)

Danes je v spodnjih prostorih stavbe na Wolfovi 1 banka. To je nato Emerik Mayer dal podreti, med letoma 1973–1938 pa je nastala nova zgradba. Ta, ki se je na osrednjem mestnem trgu ohranila do danes in v spodnjih prostorih katere zdaj deluje banka.

Prilagoditev višine

Mayerjeva hiša, ki je bila po drugi svetovni vojni poznana kot Spodnja Nama, je morala nastati v okviru pogojev magistrata, in sicer se je morala po višini prilagoditi vencu frančiškanske cerkve, ravno zaključiti proti trgu, postaviti v zazidalno linijo prejšnje hiše, zunanjost, obdelano v kamnu, pa prilagoditi arhitektonskemu značaju trga, zahteve povzema umetnostna zgodovinarka.

Hiša je morala nastati v okviru pogojev magistrata, in sicer se je morala po višini prilagoditi vencu frančiškanske cerkve, ravno zaključiti proti trgu, postaviti v zazidalno linijo prejšnje hiše, zunanjost, obdelano v kamnu, pa prilagoditi arhitektonskemu značaju trga.

Pod njeno arhitekturo se podpisuje Stanislav Rohrman, ki velja za enega od najpomembnejših predstavnikov prve generacije sodobnih slovenskih arhitektov. Zaradi upoštevanja občutljive lokacije je morala biti uglašena z zgradbami okoli nje, zato je po vzoru sodobnih trgovskih hiš, ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugod, zasnoval moderno veleblagovnico. Fasado je zarisal z bolj klasičnimi prijemi, medtem ko je notranjosti bolj moderna.