Makarovič, Pahor, Žižek - avtorji za vsakogar

Knjige so pri Cankarjevi založbi izdali v sklopu akcije Knjiga za vsakogar, ki po besedah načelnika oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana Uroša Grilca ruši dosedanje tabuje o izdajanju in prodaji knjig, kot sta maloštevilne naklade in previsoke kupne cene. Poudaril je, da je projekt Knjiga za vsakogar edinstven zato, ker pod krovnim delovanjem združuje avtorje, založnike in knjižnice ali knjigarne, nenazadnje pa povezavo sklenejo bralci. Knjige bodo naprodaj po celi Sloveniji ter v zamejstvu, kupiti pa jih bo mogoče v knjigarnah, knjižnicah, muzejih in drugih kulturnih ustanovah. Vsaka čitanka bo izšla v najmanj osem tisoč izvodih in bo od petka na voljo za tri evre. Celosten prerez literarnega opusa Borisa Pahorja Čitanka Zalivi vsebuje celosten prerez literarnega opusa slovenskega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja. Ta je v treh ključnih tematskih sklopih s posameznimi tematikami in prelivanjem zvrsti predstavljen kot romaneskni avtor, polemik in esejist. Tematske rdeče niti: Pahorjevo otroško izkušnjo fašizma v domačem Trstu, izkušnjo življenja in smrti v taborišču in esejistično dejavnost v zvezi s slovensko narodno usodo je urednica Tatjana Rojc strnila v šest poglavji.

Čeprav čitanka Zalivi ne obsega celotnega Pahorjevega opusa, manjka denimo Afriški dnevnik, je Rojčeva poudarila, da v ospredju ostaja bistveno: Pahorjevo pisateljsko podoživljanje dogodkov in njegovo samoreševanje preko ženskega sveta, do katerega je imel izrazito liričen odnos. V Zalivih je opisana bogata galerija ženskih likov, ki segajo od rešiteljice do predmeta, ki ga sam rešuje. Zadnji dve poglavji sta namenjeni manj znanim Pahorjevim tematom. Eden je o kraškem pesniku Srečku Kosovelu, ki Pahorju predstavlja izhodiščni duh dojemanja narodne identitete, drugi pa se dotakne knjižice Edvard Kocbek - pričevalec našega časa o povojnih pobojih vrnjenih domobrancev. Pahor v Zalivih ostaja pisateljska in ne moralna avtoriteta.

Makarovičeva ne prenese ljudi, ki ne berejo, a govorijo o knjigah Svetlana Makarovičeva je dejala, da lahko odnos do svojih knjig opiše kot staro prijateljstvo med prijaznimi znanci, ki se kdaj pa kdaj po naključju še srečajo. Priznala je, da ne prenese ljudi, ki ne berejo, a vseeno veliko neutemeljeno kritizirajo in govorijo o knjigah. Urednik čitanke Deseta sestra Gašper Troha je povedal, da je Svetlana avtorica, ki jo vsi poznamo, vendar je izbor dokaz, da je poliglotsko in univerzalno delovala na tako širokem literarno-umetniškem spektru, da lahko bralec hitro naleti na besedilno zvrst, ki je v njenem delu do tedaj še ni zasledil. V čitanki je zajeta lirika, proza, dramatika, šansoni, časopisne kolumne in otroška literatura, ki ji je v celoti sledil redko kateri bralec.

Žižkova filozofija na poljuden način

Zbrana dela filozofa Slavoja Žižka je uredil Peter Klepec, ki je na predstavitvi čitanke izhajal iz njenega naslova Začeti od začetka. Knjiga naj bi širši slovenski javnosti na poljuden način razvozlala Žižkovo osnovno filozofsko izhodišče. Avtor, ki zaradi ekonomije časa po Klepčevih besedah piše le še v angleščini, kot glavno orožje uporablja svojstveno stilsko mešanico Lacanove psihoanalize, filozofije in vsakdanje patologije, s katero bralca zbega, osupne in usmeri k lastnemu razmišljanju ter iskanju odgovorov. Žižkovo konceptualno delo v sedmih prispevkih sta prevedla Simon Hajdini in Lidija Šumah. Klepec je dodal, da knjiga bralcu razlaga Žižkovo filozofijo od začetka zato kot urednik od bralcev pričakuje reakcijo:" A, tako je to preprosto?".