Sreda, 13. 9. 2023, 22.06
1 leto, 1 mesec
Trik, ki bi ga moral poznati vsak gobar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,94
"V skladu s 5. členom Uredbe o varstvu samoniklih gliv lahko dnevno naberemo največ dva kilograma in eno gobo poljubne teže. Celično steno vseh gob tvori hitin, ki je za človeka zelo težko prebavljiv, zato nabrane gobe vselej narežimo na manjše koščke in, če je le mogoče, ustrezno termično obdelamo," je povedal Luka Šparl. (Na fotografiji najbolj poznana goba jesenski goban ali jurček.)
Vse kaže, da je letošnja sezona nabiranja gob v Sloveniji precej bogata, saj smo lahko poletne gobane oziroma jurčke, pa tudi druge gobe, našli vsepovsod. Jeseni pa bi se lahko zgodilo, da bera gob ne bo tako velika, saj se je glavnina jesenske rasti že zgodila v treh poletnih mesecih, ocenjuje poznavalec gob Jože Podboj, ki je razkril trik, s katerim lahko gobam rok uporabe podaljšamo tudi do dve leti. Strokovnjak na področju mikologije Luka Šparl pa je med drugim povedal, zakaj moramo biti pozorni pri nabiranju gob na nižinskih območjih, ki so jih poleti prizadele silovite poplave.
Poznavalec gob in svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije Jože Podboj je povedal, da je za uspešno shranjevanje gob po dobri letini ključno že to, kako se lotimo njihovega nabiranja. "Obvezno morate imeti košarico, ki je prepustna in pletena, zračna, saj so gobe sestavljene iz več kot 90 odstotkov vode, zato se v plastični vrečki izredno hitro začnejo kvariti," je povedal.
Ob tem je poudaril, da se, če gobe nabiramo v plastično vrečko in nato še več ur hodimo po gozdu, njihov razkroj začne dogajati že v vrečki. Hitreje se pojavi tudi škodljiva plesen. Kot je povedal, je najbolje, da se pregleda gob lotimo takoj, ko pridemo domov. Ponovno jih očistimo z nožem, brez namakanja v vodi, da jih ne bi še dodatno navlažili, saj se bi sicer v zamrzovalniku hitreje pokvarile, je razložil Podboj.
"Vselej nabiramo le gobe, ki jih stoodstotno prepoznamo že na terenu"
Luka Šparl iz Gobarskega mikološkega društva Ljubljana in Gobarskega društva Ptuj je povedal, da vselej nabiramo le gobe, ki jih stoodstotno prepoznamo že na terenu. Dodal je, da nabiramo samo zdrave trosnjake, pri katerih se še ni začel proces razkroja.
"Posebej pozorni moramo biti pri nabiranju gob v poznojesenskih mesecih, ko zaradi visoke zračne vlage številne cevarke prekrije tanka, pajčevini podobna prevleka nižjih gliv, ki bi ob zaužitju lahko povzročila neželene prebavne težave. Gobe vselej nabiramo v zračno embalažo, s čimer omogočimo razširjanje trosov in s tem razmnoževanje gliv. Nabrane gobe grobo očistimo že na rastišču," je povedal Šparl.
"V skladu s 5. členom Uredbe o varstvu samoniklih gliv lahko dnevno naberemo največ dva kilograma in eno gobo poljubne teže. Celično steno vseh gob tvori hitin, ki je za človeka zelo težko prebavljiv. Zato nabrane gobe vselej narežimo na manjše koščke in, če je le mogoče, ustrezno termično obdelamo. Tak način priprave je nujen tudi pri vseh pogojno užitnih vrstah gob, ki so v surovem stanju strupene. Priporočljivo je, da pred zaužitjem gobe vselej termično obdelujemo vsaj od pet do deset minut, v primeru mraznic še nekoliko dlje," je še povedal Luka Šparl.
Kot je povedal Podboj, lahko nekatere vrste gob, recimo trše, kot so jurčki in lisičke, za nadaljnjo uporabo nekaj dni počakajo v hladilniku, če jih bomo nato zaužili, ni pa to dobro, če jih nameravamo zamrzniti. Določene vrste gob pa za nadaljnjo obdelavo ne morejo počakati niti dve uri. "Recimo velika tintnica, ki začne zelo hitro črneti. Ime je dobila po tem, ker so iz nje izdelovali tinto. Goba se utekočini in je kulinarično praktično nezanimiva. Z njo lahko samo še pišete pisma," se je slikovito izrazil Podboj.
V letošnjih poletnih mesecih (junij, julij in avgust) je bilo v slovenskih gozdovih mogoče najti vse vrste gob, najpogostejši so jurčki in lisičke.
Shranjevanje gob vseeno ni tako preprosto
A shranjevanje gob vseeno ni tako preprosto. "Če surovo gobo dajete v zamrzovalnik, je njen rok uporabe največ pol leta. Po pol leta začne izgubljati vonj in okus, po enem letu pa je bolje, da jo zavržemo. Statistični podatki iz kliničnega centra kažejo, da se več ljudi zastrupi prav s starimi gobami, ne pa s strupenimi," je povedal Podboj.
"S tem, ko surovo gobo shranite v zamrzovalniku, ohranite aromo in okus. Gobe lahko pred zamrzovanjem tudi blanširate. Če za nekaj minut gobe vržete v krop, iz njih iztisnete tudi nekaj vode, a z odlitjem vode izgubite tudi nekaj okusa, arome, mineralov, vitaminov in drugih rudninskih snovi, ki jih imajo gobe," je povedal.
Podboj ob dobrih letinah gobe shranjuje tako, da jih na olju počasi duši tudi do pol ure, da večino vode iz njih izpari. Tako pripravljene gobe nato zamrzne. "S tem rok uporabe podaljšamo tudi do dve leti, pri čemer ohranimo tudi aromo in okus. Zame je to najboljši način shranjevanja," je povedal Podboj in dodal, da potem lahko gobe tudi vakuumsko zapakiramo in uporabimo v raznih mineštrah, kot prilogo z jajci in podobno.
Podboj takšne letine ne pomni
Kot je dejal Podboj, je letošnja letina tako dobra, da je zamajala celo nekatera prepričanja. "Mi smo trdili, da poletnega gobana (poletnega jurčka) najdete v mešanih oziroma listnatih gozdovih, jesenskega gobana pa v iglastih. Letos so bili že junija jurčki v mešanih gozdovih, da ne govorim o juliju in avgustu, ko so se jurčki že pojavili v iglastih gozdovih. Te bi sicer v njih pričakovali šele septembra ali oktobra. Druga zadeva trenutno je, da v našem koncu ni kraja oziroma gozdička, kjer letos ne bi bilo gob. Take letine ne pomnim. Pa se s tem ukvarjam že od časov, ko sem gobe nabiral še kot otrok," je povedal.
Kakšna bo jesenska sezona nabiranja gob, bomo videli v prihodnjih tednih. Luka Šparl je povedal, da je težko napovedati, kakšna bo jesenska sezona kulinarično zanimivih gob, vendar ocenjuje, da bo rast razmeroma dobra. "Rast gobanov je bila že lansko jesen dobra in takšni sezoni lahko letos sledi nekoliko slabša, a še vedno dobra rast," je povedal.
"Imam občutek, kot da so gobe prehitele jesensko rast, zato je vprašljivo, ali bomo sploh lahko nabirali jesenske gobe, čeprav še ni bilo dežnikov, štorovk, mraznic in drugih. Lisičk je sicer še nekaj, jurčkov pa je bilo toliko, da jih v življenju nisem še videl," je povedal Podboj, ki spremlja stanje po Sloveniji in v tujini.
"Letošnje sezone nikakor ne moremo označiti za eno najbogatejših"
Drugačnega mnenja je Luka Šparl, strokovnjak na področju mikologije, ki letošnje sezone ne ocenjuje kot eno najbogatejših. "Razlogov za to je več, med glavnimi je predvsem nestanovitnost vremena in z njim povezane velike temperaturne razlike, ki smo jim lahko priča že v obdobju 24 ali 48 ur. Prav tako nestanovitna je količina in razporeditev padavin. Vse našteto vpliva, da sezon, kot smo jih poznali pred 30 in več leti, praktično nimamo več. Kljub opisanim spremembam se razmeroma dobre sezone še zmeraj pojavljajo na vsakih nekaj let, npr. na vsakih deset let, smo priča zares dobri sezoni. Letošnji zaključek pomladi in zgodnji začetek poletja je zaznamovalo številčno pojavljanje nekaj kulinarično zanimivih vrst gob. V smislu pestrosti glivnih vrst ne moremo reči, da je bilo letošnje poletje kakorkoli izstopajoče," je povedal.
V poletnih mesecih nora rast, za ta letni čas mrtvilo
Gobe so se pojavljale od začetka junija, celoten julij in avgust, po zadnjem deževju in zadnjih štirinajst dni pa je narava za ta letni čas mrtva, ocenjuje Podboj. Kot je dodal, se najdejo kakšen smrdljivi mavrahovec in lisičke, drugih gob, ki so se v gozdovih bohotile v poletnih mesecih, pa trenutno ne najdemo.
Šparl ocenjuje, da bo jesenska rast razmeroma dobra
Šparl je povedal, da je težko napovedati, kakšna bo jesenska sezona, vendar ocenjuje, da bo rast razmeroma dobra. "Rast gobanov je bila že lansko jesen dobra in takšni sezoni lahko letos sledi nekoliko slabša, a še vedno dobra rast. Sledile bodo tudi sezone izjemno šibkega pojavljanja trosnjakov gob, kar je v naravi povsem običajno, saj je rast gob neposredno odvisna od aktualnih okoljskih pojavov in procesov, ki potekajo v naravi," je povedal Šparl.
"Ne glede na to, kakšna bo letošnja jesenska rast gob, bi posebej opozoril na previdnost pri nabiranju na nižinskih območjih, ki so jih poleti prizadele silovite poplave. Deroča voda je namreč marsikje premešala globlje plasti tal in tako imamo po tem, ko je voda odtekla, številna območja gozdnih tal lahko prekomerno obremenjena s težkimi kovinami in drugimi toksičnimi snovmi. Za gobe je namreč znano, da so zelo učinkovite pri kopičenju elementov v svojih tkivih in težke kovine pri tem niso izjema," je še poudaril Šparl.
Cene se prilagajajo ponudbi, kilogram jurčkov že za pet evrov
Cene gob so ob veliki ponudbi, ki smo je bili deležni v poletnih mesecih, padle. "Cena jurčkov je s 25 najprej padla na dvajset, nato na petnajst, deset, na koncu pa so jih ponujali že za pet evrov na kilogram," pravi Podboj.
Ob tem se je obregnil še ob seznam zaščitenih gob, saj marsikatera po njegovih izkušnjah ni tako ogrožena. "Takšna je na primer žordana ali knežja mušnica (velja za specialiteto pri Italijanih), ki se ne pojavlja vsako leto in je zaščitena, pojavi pa se sezona, ko se tovrstne gobe razbohotijo in jih iz gozda," kot je situacijo orisal Podboj, "vozijo s samokolnicami".
Preberite še:
