Četrtek, 17. 11. 2016, 4.03
6 let, 11 mesecev
Atelje: jelenovo srce v prenovljeni hotelski jedilnici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,40
Namesto razkošne hotelske restavracije so se v največjem ljubljanskem hotelu odločili za lokal, ki naj bi tekmoval z modernimi restavracijami po evropskih prestolnicah.
Smrekarjev hram je dobil novo ime in novo podobo, v ljubljanskem hotelu Union so namreč lokal na Nazorjevi prenovili in iz stare jedilnice naredili novo. Na moderen slog lokala bi lahko imeli tudi nekaj pripomb, vsaj to, da bi se gostje, kadar jedo in pijejo za tako konkreten denar, radi malce skrili pred gledalci. Pri novem dizajnu je to povsem nemogoče, saj se radovednim pogledom z ulice skoraj ni mogoče izogniti.
Restavracija in bar Atelje
Nazorjeva 2, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 308 1907
Še posebej je nerodno, če se v lokalu sreča slovenska poslovna srenja, ki si, medtem ko odloča o usodi slovenskih podjetij, želi malce intime. Dobro, v Ateljeju so obdržali separeje, ki jih je imel že Smrekarjev hram, ime Hinka Smrekarja, najpomembnejšega slovenskega karikaturista, ki so ga italijanski okupatorji ustrelili kot talca, pa so preprosto izbrisali.
Verjetno menijo, da se bo ime Atelje bolje prodajalo. In da se bo vsa ulica bolje prodajala. Na začetku ulice svojo zgodbo piše Slon, ki je preprosto dobra restavracija, med drugim na kozarec natoči celo kak šampanjec, ki ga Atelje ne ponuja. Pri sosednjih vratih so medtem odprli novo poslovalnico mini verige Hood Burger, ki bo tudi v centru gotovo našla svoje goste.
A Atelje je drugačen tip lokala, ponujajo globoko ustvarjalne krožnike, solidno vinsko karto, ki še ni povsem organizirana, in občutek, da človek večerja v velikem mestu. Po eni strani so blizu Volčičevi Monsteri, po drugi strani se v detajlih približujejo restavraciji JB in Maximu. Mize so brez prtov, imajo pa prtičke iz blaga, resen pribor in prave kozarce.
Nimajo še zaves in napovedanih polovičnih steklenic šampanjca, imajo pa človeka, ki razume, da je treba plašče odnesti na obešalnike. Pa še nekaj se zdi za takšno restavracijo zelo dobro - vonja iz kuhinje skoraj ni čutiti. Če boste v Atelje hodili na kosilo, boste plačali 22 evrov, kar ni poceni, večerje pa stanejo od 39 do 69 evrov, od štirih do devetih jedi.
Goveja juha oziroma kreker z govejim mesom, krema kostnega mozga, nastrgana goveja rebra in lističi dehidrirane juhe
Gosta pozdravijo s kopico miniaturnih jedi, prva je travestija goveje juhe: na goveji kosti, ki je ne gre zobati, so kreker z govejim mesom, krema kostnega mozga in ribana goveja rebra. Miniatura, kot rečeno, ki že kaže usmeritev kuharskega mojstra, šefa, ki so ga kupili v prestopnem roku.
Krvavica v obliki tortice
Ekstremno ustvarjalno, upali smo le, da ne za ceno okusov jedi. In človek iz kuhinje ni razočaral. Tudi s tortico s kremo krvavice, ješprenjem, popečeno čebulo in popečeno rdečo peso ne. Iz kuhinje nas je pozdravil še kornet, bolje kornetek s kvasovo peno, dimljeno postrvjo in kaviarjem iste vodne živali na senu, v finalu pozdravljanja pa je zablestel dišeč in mehak domač kruh z debelo zapečeno skorjo. Spremljali sta ga dve različici masla, dimljeno in z dodatkom kvasa.
Hišni kruh je res izjemen, prav tako obe vrsti masla, ki ju pristavijo.
Maslo smo pomazali v nekaj minutah in se lotili prve jedi. Šlo je za ajdov močnik z jelenovim srcem, sušenim in naribanim, z ajdovimi usukanci. Jed je pripravljena, ko nanjo polijejo domač slivov kis z dodatki. Morda celo bolj zanimiva predjed prihaja iz morja. Pokrovače s kolobarji zelene, ki jih prelijejo z ribezovim oljem in juho iz školjk.
Pokrovače na gozdni podlagi
Kot predjed so tisti večer ponujali še tortico krompirja in čebule, pri glavnih jedeh pa prašičkove ličnice in jagenjčka z vongolami (pred kratkim smo isto jed jedli v videmski restavraciji Agli Amici, ki nosi dve Michelinovi zvezdici, in ni dvoma, da v tej smeri razmišlja tudi kuharski šef iz Ateljeja). A nas tako ekstrema kombinacija morja in hribov ni zanimala.
Brezmesna, a izjemno zanimiva jed: v soli pečena koleraba, karameliziran treviški radič, brokolijev pire in skuta
Odločili smo se za vegetarijansko jed: kolerabo, pečeno v soli, na brokolijevem pireju, ki so ji priložili pečen treviški radič in skuto. Pri bolj ribjem pogledu na svet smo se srečali z bohinjsko postrvjo, ki so jo oplemenitili s topinamburjem v več pojavnih oblikah, pirejem črnega česna in karameliziranim porom, čez pa polili omako iz hrena in drobnjakovega olja.
Bohinjska postrv s topinamburjem, črnim česnom in porom
V sladkem delu, podobno kot pri preostalih jedeh, izbor ni velik, je pa kar natančen. Prvo od dveh sladic tistega večera, kroglice iz sestavin orehove potice, smo poskusili že na Oblikovalski okuševalnici. Orehova kroglica se razpoči, iz nje pa se po hrustljavih jajčnem in kakavovem biskvitu razlije sladka krema. Druga sladica je bila v dveh delih oziroma posodah: v eni je bil lešnikov drobljenec s sladoledom rumenega masla in melaso, v drugi pa marmelada kutine, cimetova krema, žele črnega čaja in seneno mleko.
"Raztreščena" potica
Omenili smo že, da je vinska karta zanimiva, čeprav ni povsem jasno, ali jo imajo v tako obsežni obliki, kot je zapisana, tudi v kleti. Na njej so vse slovenske vinske pokrajine, vsa najboljša in najdražja vina po ne previsokih cenah, izredno veliko je Kabaja. Od tujih imajo Italijo, Francijo in ZDA, pa vina iz Španije, Nemčije, Portugalske, Avstralije, Argentine, Čila in z Nove Zelandije. Najdražji bordojci so za tisočaka, nekaj šampanjcev v okolici 500 evrov.
Na žalost šampanjcev na kozarec ne ponujajo, zadovoljili so nas z briško penino Silveri White, potem smo se osvežili s kozarcem sauvignona Verus, nato pa uživali s Simčičevo Kozano za 45 evrov. Imajo tudi nekaj žganja, recimo enega najmočnejših brinjevcev, ki jih srečamo na legalnem trgu, s kmetije Pri Filetu. Škoda, da zraven ne dodajo kakšnih bombonov, kot to počnejo njihovi vzorniki na zahodu.
Povzetek
Nov lokal na Nazorjevi, ki namerava spremeniti filozofijo hotelskih restavracij. Moderen dizajn in ustvarjalni meniji z na videz neobičajnimi, a zelo dodelanimi, povsem zrelimi okusi.
Vinska karta je obsežna, na njej so navedena vsa vina, ki si jih želijo naši pivci, pa še nekaj več. Predvsem je veliko vin iz tujine, pa tudi velik izbor šampanjcev in oranžnih vin.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
