Petek, 22. 11. 2024, 22.01
9 ur, 6 minut
Intervju z Luko Basijem in Nastjo Gabor
Zakonca Basi pred skupno turnejo: Ljudem želiva dati, kar sva ves čas skrivala v raju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Za prihajajočo turnejo Akustično od blizu obljubljata nekaj posebnega: "Bo skupek romantike, divjih ritmov, žurke, saj to midva sva. Ljudem želiva dati, kar sva ves čas skrivala v raju."
Energična koroška glasbenika Luka Basi in Nastja Gabor se decembra odpravljata na prvo skupno turnejo, ki sledi njunemu prvemu duetu S tabo. Ta je nastal kot poročno darilo, s katerim sta razveselila goste na julijski poroki. V intervjuju za Siol.net sta spregovorila o ozadju pesmi in prihajajoči turneji, Basi pa se je odzval na kritike, ki mu očitajo, zakaj raje poje v hrvaškem jeziku: "V bistvu se nanje ne oziram. Ne, da bi mi bilo vseeno, ampak vem, da pojem v hrvaščini, ker tako čutim. Od začetka kariere, ko so mi govorili, da sem izdajalec Slovenije, se jih je zvrstilo ogromno. Predvsem pa to govorijo takšni ljudje, ki hodijo na morje na Hrvaško. Nekateri so mi govorili, da se sramujem maternega jezika, ampak to ni res."
Lansko leto so njuno poroko odnesle poplave, letos poleti pa sta si večno zvestobo obljubila na slovenski obali.
Priljubljeni glasbeni par s Koroške, ki je svoje zasebno življenje dolgo skrival pred javnostjo. Skupaj imata petletnega sina Taia in štiriletno hčer Tio.Glasba ju spremlja na vseh korakih, sta namreč lastnika glasbenega centra Balu na Ravnah na Koroškem, kjer skupaj s strokovnjaki poučujeta petje in razna glasbila. Nad centrom tudi živita, saj gradnja njune hiše še poteka. Oba smo spoznali na televizijskih ekranih – Basi se je predstavil v šovu Slovenija ima talent, Gabor pa v oddaji Misija Evrovizija.
Z njima smo se pogovarjali o pravljični poroki in z njo povezanim poročnim darilom, prvi skupni turneji, družinskem življenju, ljubezni do hrvaške glasbe in kritikah ter želji o nastopu na Evroviziji.
Če začnemo z vajinim duetom S tabo, ki sta ga kot poročno darilo napisala vajina dobra prijatelja Marjetka in Raay. Kakšen je bil prvi odziv nanj, ko sta vama ga predstavila?
Luka: Vav. Najprej sta nama rekla, da sta napisala zelo lep komad za Modrijane. Ko sva ga slišala, je bil res lep. V sebi sva si mislila, zakaj tega nista napisala za naju. In ko sta nama povedala, da dejansko je za naju, nisva mogla verjeti, da bo to najin prvi duet, ob tem pa še vezan na poroko. Bila sva brez besed.
Nastja: Ker je bila pesem mišljena kot poročno darilo, sva takoj vedela, da bova nanjo zaplesala prvi poročni ples. In tudi sva. Zaradi te pesmi je bila poroka še toliko lepša, še bolj najina. Duet nama je všeč, ker je tako realen. Ne govori samo o zaljubljenosti in lepoti, ampak tudi o realnih stvareh, ki smo jih pari že doživeli in jih še bomo. Najpomembnejše je, da smo drug ob drugem in prebrodimo tudi težke stvari.
Poglejte videospot za pesem S tabo:
Sta takoj vedela, da bo ta pesem vajin prvi duet, ki smo si ga želeli že dalj časa?
Nastja: Ne, ker je bila prvotno mišljena samo za najine prijatelje in družino. Poleg vseh oboževalcev, ki so naju nagovarjali, so tudi oni ves čas spraševali po najinem duetu. Zato sva rekla, da jih bova na svoj poročni dan malce "pocrkljala". Ker se je takrat Raay zelo angažiral in posnel veliko odzivov, so nastali res pristni trenutki, ki sva jih delila na družbenih omrežjih. Odziv ljudi nas je močno presenetil. Bili so željni po več. Najina glasba je precej različna, Luka večinoma poje v hrvaškem jeziku, jaz v slovenskem. Moja zvrst je bolj pop, njegova pa zabavna, tako da sva se v tej pesmi nekako srečala – v romantiki. Mislim, da se lahko še marsikje srečava in to bova pokazala tudi na najinih koncertih Akustično od blizu. Prvi bo 19. decembra na Ptuju, nato še v Rogaški Slatini, Bovcu, Žalcu in Kostanjevici na Krki. Videli boste malo mene, malo njega in malo skupnega. Torej nekaj, česar še niste videli.
Pesem v obliki videospota je zaživela pred dobrim mesecem, prvič pa sta jo v javnosti zapela na koncertu v Križankah. Kakšen je občutek, ko poslušalcem na odru prvič predstavite novo pesem?
Luka: Prvi poseben občutek je, ko slišiš osnutek. Nato greš v studio, posnameš in slišiš, kako ti pesem paše. Ko izdaš pesem si povsem na trnih, nič pa se ne more primerjati s tem, ko pesem zapoješ v živo in spremljaš reakcije ljudi. Po poroki sva objavila samo odseke pesmi, na koncertu v Križankah pa so že vsi poznali besedilo. To te tako očara in prevzame. Tega občutka, ko prvič predstaviš pesem, ne zamenja nič.
Sta pesem kot poročno darilo dobila že lansko leto, ko so poroko odnesle poplave?
Luka: Ne, dobila sva jo letos, kakšen mesec pred poroko. Očitno je vesolje vedelo, da je bolje tako (smeh, op. p.).
Torej sta vesela, da se je poroka prestavila za eno leto, saj je tako nastala pesem S tabo?
Nastja: Vse se je nekako poklopilo.
Luka: Vse se je zgodilo ob pravem času. Tudi za otroka je bilo bolje, predvsem Tio. Ne vem, ali bi lani tako lepo sodelovala, kot je letos. Eno leto se je močno poznalo. Oba s Taiem sta sodelovala, uživala in se zabavala z nami. Bilo je zakon.
Nastja: Pa še lepo vreme smo imeli v primerjavi z lanskim letom.
Pred leti ste se odločili za spremembo imena. Matej Prikeržnik je postal Luka Basi. Kako so se na spremembo odzvali Nastja, vaši starši in prijatelji?
Poročila sta se na slovenski obali. Sta kdaj razmišljala, da bi se poročila na Pagu, kjer poleti preživita res veliko časa?
Nastja: Ja, tudi to je bila možnost. Prijatelja imata na Pagu res lepo vilo, ampak žal sva imela toliko povabljenih, da bi bilo tam premalo prostora. Druga opcija je bila Savudrija. Ogledala sva si veliko lokacij, ampak je bilo povsod premalo prostora za toliko ljudi, kot sva jih imela povabljenih.
Luka: Je pa res, da tega prostora, kjer sva se poročila (restavracija Kamin nad Izolo, op. p.), prej nisva poznala.
Nastja: Lokacijo nama je pokazal Jaka, najin fotograf. Ko smo si jo šli pogledat, je bilo kot v pravljici. Vsi so bili zelo prijetni in prijazni, organizacija je bila super, pa tudi kulinarika odlična.
Luka: Pogosto se zgodi, da je na fotografijah nekaj zelo lepo, v živo pa ne. Ampak v tem primeru ni bilo tako, bilo je še lepše. Takoj sva vedela, da je to prava lokacija. Vse je bilo top. Ne bi spremenila niti ene stvari.
Kaj vse sta morala spremeniti glede na to, da se je poroka prestavila za eno leto?
Nastja: Samo seznam povabljenih. V tem času sva ugotovila, da ljudje pridejo in gredo. Spoznaš, kdo so tisti pravi ljudje, ki te imajo radi. Sva v takšnem poslu, kjer ves čas spoznavava nove ljudi in vsakega sprejmeva odprtih rok. Tako da sva spremenila samo seznam. In pa dobila sva pesem. Drugo se ni spremenilo. Res pa je, da nisem veliko komplicirala. Nisem tak tip ženske, da bi veliko izbirala med rožami in barvami. Veliko vlogo sta imeli organizatorki. Bilo je pravljično – morje, najini ljudje, najina pesem. Dan je bil prekratek.
Nastja je v pogovoru za Siol.net namignila, da sta tudi vidva pred poroko napisala svojo pesem, ki je verjetno ne bosta izdala. Se je to že kaj spremenilo?
Nastja: Nikoli ne reci nikoli. Pesem obstaja, pomeni nama veliko, tudi Marjetki in Raayu sva jo predstavila. Mogoče jo nekoč v prihodnosti predstaviva tudi drugim. Na poroki je nisva zapela, prišla bo, ko bo čas za to.
"Ko si vprašala, sem si takoj predstavljala Luko Basija na Evroviziji z angleškim komadom."
Luka, v enem izmed intervjujev ste dejali, da vam koncert v Križankah v celotnem letu pomeni največ. Koliko časa vzame načrtovanje takšnega koncerta?
Luka: Odvisno kaj vzamemo kot načrtovanje. Scenarij lahko sestaviš v zadnjem mesecu. Pri meni se to načrtovanje začne veliko prej, pogosto, ko se vozim s kakšnega koncerta in začnem razmišljati o Križankah. Po letošnjem koncertu v Križankah sem že naslednji dan imel nekaj idej za naslednje leto. Najintenzivnejše priprave za koncert pa seveda potekajo zadnji mesec, ko vsi sedemo skupaj in ideje spravimo na papir. Imamo super ekipo, vsak poskrbi za nekaj. Letos smo še zadnji dan urejali dovoljenje za žico, na kateri sem začel koncert.
Nastja: Še jaz bi morala biti na njej, a zaradi dovoljenj ni šlo. Je pa res, da Luki mozeg dela 24 ur na dan. Tudi če misliš, da nima idej in ne razmišlja, zagotovo razmišlja (smeh, op. p.).
Po štirih razprodanih koncertih v Križankah bi marsikdo pričakoval naslednji korak. Kdaj bo čas, da iz Križank stopite na večji oder, morda Halo Tivoli ali Stožice?
Luka: Moja filozofija oziroma želja je to, da je na prvem mestu kakovost oziroma izkušnja oboževalcev. Če primerjamo Križanke in Stožice, ne morem reči, da je v Stožicah dobra kakovost zvoka. Žal. V Stožicah sem že bil kot gost, ampak ta dvorana je namenjena športnim dogodkom in ne glasbenim. Vem, da bi imelo v Stožicah vsaj pol ljudi slabšo izkušnjo kot v Križankah. Raje tri dni zapored delam Križanke kot pa Stožice. Ne bom skrival, seveda si želim, da nekoč samostojno nastopim v Stožicah. Ampak ko ima nekdo koncert v Stožicah, si cela Slovenija vzame dopust in gre tja. Ker nastopam vsak teden, se malce bojim, če bi po Stožicah sploh kdo prišel na naslednji nastop. Ko ima Jan Plestenjak koncert v Stožicah, sledi desetmesečna pavza. Že zaradi tega vidika obstaja neko trepetanje pred Stožicami. Zagotovo pa me tako Hala Tivoli kot Stožice vlečeta, nekoč imam željo nastopiti tudi v zagrebški Areni. Ampak jaz pravim, vse ob svojem času.
Torej je v ozadju strah tisti, ki preprečuje ta korak?
Luka: Malo je strahu, pa tudi to, da si ne predstavljam narediti pavze. Pa še to, da večinoma nisem avtor svojih pesmi. Tisti, ki pišejo pesmi, potrebujejo pavzo, da v miru ustvarjajo. Jaz potrebujem odre in ljudi, ki se zabavajo. Tako da gre za mešanico strahu in pozitivne izkušnje oboževalcev.
"Če primerjamo Križanke in Stožice, ne morem reči, da je v Stožicah dobra kvaliteta zvoka. Žal."
Pred vama je pestra koncertna sezona, ki se bo začela s turnejo Akustično od blizu, na kateri vaju bodo obiskovalci lahko spoznali bolj intimno. Kaj pričakujeta od te turneje glede na to, da se vajini občinstvi precej razlikujeta?
Nastja: Jaz pričakujem nekaj posebnega, česar pri nama še niste videli. Bo skupek romantike, divjih ritmov, žurke, saj to midva sva. Ljudem želiva dati to, kar sva ves čas, če se lahko navežem, skrivala v raju (smeh, op. p.). Mislim, da bo to lepa, ne samo glasbena čarovnija, ampak tudi najina zgodba – odkar sva se spoznala, do vmesnega odmora, veselja in jeze in na koncu poroke. Bodo nizki, visoki, glasni in tihi toni (smeh, op. p.).
Preden sta z Nastjo naznanila zaroko, dolgo ni bilo znano, da sta par. Nastja je v intervjuju za Siol.net dejala, da ste vi to želeli že večkrat razkriti, ampak vas je ona ustavila. Vam je bilo zaradi tega kdaj težko?
Luka: Takrat nobenemu več ni bilo jasno, ali bi povedala ali ne. Zdaj vidim, da se mora vse zgoditi z razlogom. Prav je, da ne narediš vsega na prvo žogo. Duet bi lahko posnela že prvo leto, ampak bi se izgubila čarovnija. Ljudje bi hitro pozabili. Življenje ti prinese otroke, zaroko, poroko in komad, iz katerega se razvije turneja, za katero nisva mislila, da jo bova kdaj imela. Lahko se zgodi, da bova naslednje leto izdala duet v hrvaščini. Mislim, da se je moralo zgoditi, tako kot se je. Je pa res, da si lahko v danem trenutku nekaj preveč ženeš k srcu, na koncu pa ugotoviš, da se vse zgodi z razlogom.
Se je po tem razkritju vajino življenje kaj spremenilo?
Nastja: Mislim, da se je vse zgodilo postopoma. Največje razkritje je bilo, ko sva dobila otroke. Luka se na intervjujih ni mogel več zadržati, da je postal očka. Zdaj, ko gledam nazaj, se je vse razvijalo v pravo smer. Na začetku si res nisem želela, da bi najino zvezo izpostavljali, nato se je z otroki malo spremenilo. Življenje, tako kot vse stvari, potrebuje čas, da se razvije. Da so sporočila prava in zrela, saj imajo tako veliko večjo težo, kot če je nekaj brezglavo in zaletavo.
Luka: To si pa res lepo povedala.
Kako vama uspeva usklajevati družinsko življenje in kariero ter kaj takrat najraje počneta?
Luka: Čas zase najdeva. Zelo veliko nama pomeni sprememba lokacije. Včasih gremo novembra ali decembra v kamp na Pagu, samo da zamenjamo lokacijo in damo telefone na stran. Trenutno smo v fazi selitve, hiša se počasi končuje, zato živimo v našem glasbenem centru Balu, kjer je tako, kot bi živel v trgovskem centru BTC (smeh, op. p.). Ves čas je polno ljudi in ni miru. Ko si v stanovanju, ki je nad centrom, spodaj še vedno slišiš petje. Ko si vzameva čas, si ga res vzameva in poskusiva dati telefone, ki so roko na srce največja težava, na stran. Če greš na dopust in si ves čas na telefonu, nisi naredil kaj veliko.
Imata morda kakšne skrite hobije, za katere še nismo vedeli?
Nastja: Imava enega, ki ga izvajava bolj v poletnem času, na Pagu. In to je padel. S tem sva se začela ukvarjati pred kratkim, imava ga pa res rada. Nekaj časa sva zelo rada igrala biljard, saj smo ga imeli doma. Zelo rada igrava tudi karte.
"Poslušam slovensko glasbo. Pojem slovensko glasbo. Ko smo Nastji postavljali mlaj, je igrala harmonika in plesal sem polko. V sebi pa čutim oziroma mi je bolj pri srcu hrvaška glasba," pravi Luka Basi.
Nekateri slovenski glasbeniki menijo, da je ustvarjanje glasbe v hrvaškem jeziku lažji korak k uspehu. Kako se spopadate s temi kritikami oziroma negativnimi komentarji nasploh?
Luka: Se ne spopadam in ne oziram na to. Ne, da bi mi bilo vseeno, ampak vem, da pojem v hrvaščini, ker tako čutim. Mogoče mislijo, da je lažje, ker to res delam s srcem. Če bi kdo noro oboževal italijansko glasbo in to delal s srcem, verjamem, da bi mu uspelo tudi v italijanščini. Ključ do uspeha je, da si predan, motiviran, da delaš s srcem in to ljudje tudi začutijo. V bistvu se na kritike in opazke ne oziram. Od začetka kariere, ko so mi govorili, da sem izdajalec Slovenije, se jih je zvrstilo ogromno. Predvsem pa to govorijo takšni ljudje, ki hodijo na morje, kam? Na Hrvaško (smeh, op. p.).
Je pesem Skrito v raju, ki še vedno ruši rekorde, dokaz, da vaša glasba ni priljubljena samo med ljubitelji hrvaške glasbe?
Luka: Vedno govorim: "V glasbi ne postoji granica." Torej glasba ne pozna meja. Ni važno, s kakšnimi notami in črkami je neka pesem napisana, pomembno je, da jo čutiš. Že na začetku kariere so me spraševali, ali bom kdaj izdal kakšno pesem v slovenščini. Nikoli nisem rekel, da ne bom. Lahko da bom pri 45 letih padel z lestve in začel peti francosko (smeh, op. p.). Nikoli ne veš. Sem zelo vesel, da je prišel trenutek, ko sem lahko zapel v slovenščini. Nekateri so mi govorili, da se sramujem maternega jezika, ampak to ni res. Poslušam slovensko glasbo. Pojem slovensko glasbo. Ko smo Nastji postavljali mlaj, je igrala harmonika in plesal sem polko. V sebi pa čutim oziroma mi je bolj pri srcu hrvaška glasba.
Je ljubezen do hrvaške glasbe povezana z ljubeznijo do Hrvaške in predvsem Paga?
Luka: Mislim, da se je to rodilo kasneje. Kar imaš resnično rad, se v srce usidra že v otroških ali najstniških letih.
Nastja: Mogoče je koroško narečje bolj podobno hrvaščini kot slovenščini (smeh, op. p.) in se bolj najdemo v tem.
Luka: Res je, da bolj pojemo kot govorimo. Zanimivo je, da živimo osem kilometrov od meje z Avstrijo, pa nemško govorim tako slabo, da me je sram. Kot otrok sem celo leto čakal, da smo šli za deset dni na hrvaško obalo, in razvil pozitiven odnos do njihove glasbe in države nasploh. Zato se je razvila ta ljubezen.
"Duet bi lahko posnela že prvo leto, ampak bi se izgubila čarovnija. Ljudje bi hitro pozabili."
Pa sicer bolj uživate v petju hrvaških pesmi ali slovenskih?
Luka: Zdaj me bodo spet napadli kritiki, ampak bolj uživam v hrvaških. Če pesmi Skrito v raju odvzamemo besedilo, je slišati hrvaški melos (melodiko, op. p.), slog Tošeta Proeskega. Vsako pesem, če je dobra glasba in me besedilo pritegne, z veseljem zapojem tudi v slovenščini. Če pa pesmi ne bi čutil, pa težko. Tudi v hrvaščini kakšnega komada nismo posneli, ker ga nisem čutil.
Kaj pa glede pesmi, vam bolj ustreza petje balad ali bolj energičnih pesmi?
Luka: To je težko. Bom rekel, da 90 odstotkov energičnih, deset odstotkov pa balad. Tako sestavljam tudi svoje koncerte, da prevladujejo poskočne pesmi. Tiste balade, ki so, pa morajo nositi močno sporočilo.
Imate po toliko odigranih koncertih in presenečenjih še vedno kaj treme? Vas lahko kaj spravi s tira?
Luka: Na koncertih niti ne, nervoznejši sem na presenečenjih. Včasih pol ure prej Nastji napišem, da imam potne roke. Ampak bolj iz spoštovanja, da bo dobro izpadlo. Pri presenečenjih imaš več skrbi. Prva je ta, da te ne smejo videti. Druga je, kako jih boš presenetil, saj prostora ne poznaš. Prav tako ne veš, ali bo oseba vesela, ali boš zadovoljil pričakovanja. Ampak to je odraz mene, ker hočem, da so ljudje zadovoljni. Tako da so mi presenečenja bolj stresna. Pred koncerti pa imam pozitivno tremo in adrenalin, da bom dal vse od sebe.
Ker oba prihajata s Koroške, me zanima, ali sta imela pri petju kdaj težave z narečjem?
Vaju kot enega bolj prepoznavnih glasbenih parov v Sloveniji na ulicah pogosto ustavljajo?
Nastja: Ko se nekje ustaliva, se ljudje navadijo.
Luka: Zato pa se vsaki dve leti seliva (smeh, op. p.).
Nastja: Na začetku je vedno težko. Kamorkoli greš, recimo v trgovino, te opazujejo. Poznam glasbenike, ki ravno zaradi tega nočejo hoditi v trgovine. Ampak midva hočeva ostati normalna, da imava nekaj od življenja. Takšno je življenje, moramo se soočiti z nekimi stvarmi. Ko sva se preselila v Cerklje, so naju ustavljali povsod – v trgovini, na pošti, na igrišču z otroki. Po mesecu ali dveh so vsi videli, da sva normalna in lahko sva začela normalno živeti. Enako je bilo ob selitvi na Koroško. Otroka sta večkrat izrazila željo, da bi šla na igrišče, pa sva si mislila, da raje ne bi. Ko imaš čas in si z otroki, želiš biti z njimi, ne pa da te drugi okupirajo. Predvsem Luka ni želel. Ampak sem ga spodbudila, saj se po treh ali štirih poskusih to normalizira. In res je bilo tako.
Luka: Je pa res, da ne hodiva v toplice. Za počitniške destinacije raje izbereva Avstrijo, Italijo ali Madžarsko.
Nastja: Do oboževalcev imava spoštovanje. Se zavedava, da sva bila tudi midva enkrat mlajša in sva imela oziroma imava svoje vzornike. Če bi Luka videl Valentina Rossija, bi se postavil na glavo (smeh, op. p.). Se zavedava in sva zelo hvaležna.
Luka: Veliko vlogo odigrajo otroci. Če bi bila par brez otrok, ne bi bilo problema. Nočeva pa ju zapostavljati.
Nastja: Spomnim se situacije, ko sem nekoga zavrnila. Taj in Tia sta imela neko prireditev, ki sva si jo šla ogledat. To je bil njun trenutek, ko sta potrebovala atija in mamico, ki ju gledata in spodbujata. Neki ljudje so prišli do naju, če se lahko fotografiramo, in sem jim rekla, da žal ne. Na koncu smo vseeno naredili nekaj skupnih fotografij, ampak mi ni bilo všeč, ker sva bila tam zaradi otrok. Je pa zelo težko, ker te lahko drugi razumejo drugače. Pa jih zelo spoštuješ in si vesel, da poslušajo tvojo glasbo, ampak včasih moram biti samo mama.
So kdaj vsiljivi do vajinih otrok?
Nastja: Niti ne. Včasih tudi njiju povabijo, da se skupaj fotografiramo. Nikoli ju nisva skrivala.
Luka: Včasih se tudi sama od sebe postavita zraven.
Zaradi dueta S tabo je bila "poroka še toliko lepša, še bolj najina".
Prihodnje leto pripravljate dvojni koncert z Marjetko in Raayem. Poleg tega, da ste res dobri prijatelji ste postali kot nekakšna družina. Kako gledata nanju, kot na vzornika, družinska člana ali kako drugače?
Luka: Skupek vsega. Letos po poroki smo šli skupaj na dopust, kjer smo bili nič drugega kot samo prijatelji. Kot da se nihče ne ukvarja z glasbo in poslom. Bilo je tako sproščujoče, vsi smo se znali odklopiti. Po drugi strani, ko se dogovorimo za sestanek, pa smo povsem osredotočeni. Ko govorimo o glasbi in poslu, stvari ne jemljemo na osebni ravni. In super mi je, da se znamo tega zavedati. Sta nama pa zagotovo tudi vzornika. Na glasbeni sceni sta že X let, sta uspešna, pišeta komade od A do Ž in res jima lahko damo samo kapo dol.
Nastja: Jaz lahko rečem, da ju kot glasbenika nenormalno spoštujem. Luka je že prej delal z Raayem, pa tudi Marjetko, ki piše besedila. Zdaj pa smo se povezali tudi na prijateljski ravni. Moram reči, da sem Marjetko kot žensko res začutila, je tako topla in prijetna. Zelo sva si podobni, obe se radi smejiva, obe sva enostavni. Tudi Raay je tako srčen in prijazen. Všeč mi je tudi to, da na osebni in poslovni ravni zaradi svojih izkušenj dajeta veliko dobrih informacij in nasvetov. Sta nama vzor.
Sta vam Marjetka in Raay kot nekdanja slovenska evrovizijska predstavnika kdaj predstavila idejo, da bi se tudi vi potegovali za nastop na Evroviziji? Nastja je že izrazila to željo.
Luka: V bistvu ja, ampak imam dilemo, za katero državo (smeh, op. p.). O tem smo se že pogovarjali, ko so nas zastopali Joker Out. Sem takšen tip človeka, kot sta Maraaya in kot so Joker Out. Če bi šel, bi v to dal vse. Da naredim maksimalno, kar lahko. Ampak vseeno imam družino. Če bi mi uspelo na ravni, kot je Joker Out, bi se še enkrat vprašal, ali si to res želim. Vseeno so mlajši in si lahko privoščijo, da so eno leto v tujini. V tem primeru bi mogoče rekel ne. Če gledam na dogodivščino in izkušnjo, sem takoj za. Ne bi šel pa na evropsko ali svetovno raven.
Nastja: Če bi se njemu to zgodilo, ima družino, ki ga podpira, bi šli zraven in se nekako znašli. Ko si vprašala, sem si takoj predstavljala Luko Basija na Evroviziji z angleškim komadom (smeh, op. p.). Definitivno bi to zvozili, tako kot smo še vsako stvar. Vse v življenju se da, če si to res želiš.
Luka: Je pa mogoče škoda za nas glasbenike, saj že vrabci čivkajo, da Evrovizija ni več samo glasbeno tekmovanje. Se je zgodilo že v veliko primerih, da so zmagale pesmi, ki ljudem niso bile všeč, a so v ozadju drugi interesi. Zdi se mi škoda, da vložiš toliko časa, se odpoveš družini, na koncu si pa oropan. Ne govorim, da bi morala letos zmagati Hrvaška, ampak ljudje so to želeli. Mogoče je tudi to ovira, saj veš, da tako ali tako ne moreš zmagati, saj smo enostavno premajhni. Da bi lahko gostili Evrovizijo, bi morali zgraditi sedem Stožic. Je pa res, da če bi se kdaj ponudila možnost, bi bil bedak, če bi rekel ne.
Nastja: Ti si mogoče bolj perfekcionist in stremiš k zmagi. Jaz pa mislim, da je lahko zmaga že to, da greš. Vsaka stvar prinaša svojo zmago. Ne pomeni, da zmagaš samo, če si prvi. Recimo sploh ne vem več, kdo je lansko leto zmagal, Hrvate sem si pa zelo zapomnila.
Duo Maraaya in zakonca Basi ne sodelujejo le poslovno, povezali so se tudi na prijateljski ravni.
Preberite tudi:
