Ponedeljek, 2. 12. 2024, 11.44
1 ura, 30 minut
Vrstijo se odzivi na smrt režiserja Vincija Vogua Anžlovarja
Na družbenih omrežjih se vrstijo odzivi na smrt režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. Kot je na enem od njih zapisala ministrica za kulturo Asta Vrečko, je bil Anžlovar eden najpomembnejših režiserjev, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski film, tudi s prvim celovečercem v samostojni Sloveniji Babica gre na jug z letnico 1991.
Kot je dodala, ima njegovo delo posebno mesto v slovenski kulturi in umetnosti.
Danes se je poslovil Vinci Vogue Anžlovar, eden najpomembnejših režiserjev, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski film, tudi s prvim celovečercem v samostojni Sloveniji. Njegovo delo ima posebno mesto v naši kulturi in umetnosti. Iskreno sožalje svojcem.https://t.co/carpfkYp11
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) December 1, 2024
Odzvali so se tudi v Cankarjevem domu (CD), kjer bo 17. decembra premiera digitalno restavriranega filma Babica gre na jug. Ta bo na ogled po natanko 33 letih in enem dnevu v neokrnjeni izvedbi, digitalizirani iz prvotnega negativa, ki je leta veljal za izgubljenega in so ga po veliki iskalni odisejadi našli v japonskem glavnem mestu Tokio.
CD se je Anžlovarju zahvalil za filma Babica gre na jug in Dedek gre na jug, kjer so med drugim zaigrali Boris Cavazza, Vlado Novak in Zala Đurić, ter "vse druge legendarne filme". "Pogrešali te bomo," so dodali.
Dragi in spoštovani Vinci, hvala za Babico, Dedka in vse druge legendarne filme.
— Cankarjev dom (@cankarjevdom) December 1, 2024
Pogrešali te bomo.
17. decembra, ko bo po 33. letih v Linhartovi dvorani »repriza« premiere filma Babica gre na jug, boš vseeno z nami 🖤https://t.co/GqhNor6qNU
Tudi Žnidaršič, Benedetti, Miladinović in Đuro
Igralec, televizijski in radijski voditelj ter poslanec Jonas Žnidaršič se je od Anžlovarja poslovil na družbenem omrežju X. Zapisal je: "Adijo, Vinci, marsikaj smo ušpičili skupaj."
Adijo, Vinci, marsikaj smo ušpičili skupaj.
— 𝙹𝚘𝚗𝚊𝚜 🇸🇮 (@milijonar) December 1, 2024
Odzvala se je tudi žena legendarnega igralca Borisa Cavazze Ksenija Benedetti, ki je med drugim zapisala, da Anžlovarjevi ustvarjalni vrelci niso nikdar usahnili.
Igralec Marko Miladinović je fotografijo z njim delil na družbenem omrežju Facebook in zapisal: "Adijo, prjatu."
Branko Đurić Đuro pa je objavil daljši zapis, v katerem se mu je zahvalil za vse filme in njuno prijateljstvo. "Moj Vinci ... Bil si večen fant. Tvoje oči niso mogle skriti ničesar, česar nisi niti poskušal. Bil si iskren, da je bolelo, a vedno nasmejan. Naiven in oster, vesel in srečen kot star črno-beli film iz otroštva. Vsem nam si pokazal, kako se prenašajo darovi in udarci usode. Potuj v miru, prijatelj. Hvala za vse filme in sledi, ki si jih pustil na tem svetu in v nas. Iskreno sožalje tvojim najbližjim," je zapisal.
Poslanec Dejan Kaloh je za Anžlovarja dejal, da je bil večji od življenja tudi na koncu življenjske poti. In dodal: "Ravno pred nekaj dnevi smo v kinu pogledali njegov čudoviti Tartinijev ključ, s katerim se je za večno zapisal med velika imena slovenskega filma. Naj počiva v miru Božjem."
Bil je večji od življenja, tudi na koncu življenjske poti, v času hude bolezni. Ravno pred nekaj dnevi smo v kinu pogledali njegov čudoviti Tartinijev ključ, s katerim se je za večno zapisal med velika imena 🇸🇮 filma. Naj počiva v miru Božjem. 🙏 https://t.co/fb488xMuuX
— Dejan Kaloh (@DKaloh) December 1, 2024
Filmski režiser Janez Lapajne je v njegov spomin delil fotografijo iz mladosti.
🕯️#Vinci_Vogue_Anžlovar📣
— Janez Lapajne (@JLapajne) December 1, 2024
(1963—2024) pic.twitter.com/h0oMLz4DeU
Producentka Melinda Rebrek pa je objavila napovednik za premiero digitalno restavriranega filma Babica gre na jug in dodala zapis: "Pa je šel. Vinci."
Pa je sel. Vinci 🖤 pic.twitter.com/nyjUOLjPcP
— Melinda Rebrek (@melindarebrek1) December 1, 2024
Filmofil in televizijski voditelj Iztok Gartner je na enem od družbenih omrežij v daljšem zapisu Anžlovarja označil za svetovnega prvaka slovenskega filma, "ki je s filmom Babica gre na jug na novo izumil slovenski film in nam dal prvi slovenski film v samostojni Sloveniji, kar je bilo vsaj tako prelomno kot leta 1948, ko nam je France Štiglic dal Na svoji zemlji, prvi slovenski celovečerni film na svetu".
Kot je še zapisal, je Anžlovar, ki ga je označil tudi za večnega upornika in enfant terrible slovenskega filma, v Slovenijo pripeljal Hollywood in posnel akcijsko romanco Oko za oko (Gypsy Eyes), ki ima letnico 1993.
Gartner je med drugim še zapisal, da se je Anžlovar leta 2018 zmagoslavno vrnil v kinematografe z izvrstnim filmom Dedek gre na jug, letos pa še z mladinskim filmom Tartinijev ključ. Spomnil je, da se je Anžlovar kot igralec pojavil tudi v režijskem prvencu Damjana Kozoleta Usodni telefon, enem prvih neodvisnih filmov v Jugoslaviji.
Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka bosta v razstavnih prostorih Slovenske kinoteke na Miklošičevi 28 v Ljubljani odprli žalno knjigo v spomin na Anžlovarja. Vpisovanje v knjigo bo mogoče vse dni razen ponedeljka od 3. do 16. decembra med 14. in 21. uro.
V torek, 17. decembra, bo žalna knjiga na voljo v preddverju Linhartove dvorane Cankarjevega doma, ko bo premiera digitalno restavriranega filma Babica gre na jug.
Poleg tega bo v okviru retrospektive Matjaž Klopčič 90! 20. decembra ob 17. uri v dvorani Slovenske kinoteke v sklopu študentskih filmov, pri katerih je Klopčič sodeloval kot mentor, na ogled Anžlovarjev študentski film Janez Pavarotti - Pojoča žaba iz leta 1990.
Da bo počasi odšel, se je sprijaznil
Vinci Vogue Anžlovar, ki so mu lani diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), je umrl v nedeljo v starosti 62 let. Nazadnje se je v javnosti pojavil oktobra letos ob začetku poti Tartinijevega ključa v slovenskih kinematografih.
Kariera enega najbolj prepoznavnih slovenskih režiserjev je bila izjemno ustvarjalna. Njegov režiserki opus celovečernih filmov obsega šest filmov: Babica gre na jug (1991), Oko za oko (1993), za katerega je dobil diplomo Metoda Badjure za režijo, Poker (2001), za katerega je prejel tudi vesno za montažo, Vampir z Gorjancev (2008), Dedek gre na jug (2021) in letošnji Tartinijev ključ.
Podpisal se je pod avtobiografski dokumentarni film Selfie brez retuše in več kratkih filmov, sodeloval je pri serijah in sam zaigral v več filmih, med drugim je bil statist v Ko zorijo jagode.
Poleg režije je pečat pustil tudi kot scenarist, avtor glasbe in montažer. Sodeloval je tudi pri nastanku številnih televizijskih serij, dokumentarnih filmov, videospotov in reklamnih oglasov.
Preberite tudi: