Četrtek, 1. 8. 2024, 8.09
3 ure, 32 minut
V Hamburgu ogromen nacistični bunker spremenili tudi v koncertno dvorano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Po vojni so hamburški bunker St. Pauli sprva uporabljali kot nastanitev za brezdomce, nato so ga v 50. letih prejšnjega stoletja spremenili v pisarne za medijske in oglaševalske družbe. Spodnja nadstropja so bila še do nedavnega domovanje priljubljenemu nočnemu klubu, radijski postaji in dvorani za plezanje.
V Hamburgu so ogromen nekdanji nacistični bunker, ki ga je prenevarno porušiti, spremenili v kompleks s hotelom, restavracijami in tudi koncertno dvorano z dva tisoč sedeži. Obiskovalci lahko sprostitev najdejo tudi v na novo zasajenih drevesih na strešnih terasah.
V prvem nadstropju pet nadstropij visoke mogočne betonske konstrukcije, ki velja za enega največjih nekdanjih vojaških bunkerjev na svetu, so tudi uredili razstavo o zgodovini stavbe. Stavbo so leta 1942 v samo 300 dneh zgradili prisilni delavci.
Do vseh nadstropij mogočne betonske konstrukcije v hamburškem okrožju St. Pauli so tudi uredili dostop po stopnicah, ki so jih postavili na zunanji strani stavbe. Tam, kjer je nekoč bila nameščena protiletalska obramba, zdaj rastejo jablane.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Hamburg s tem našel aktualen odgovor na vprašanje, ki že dolgo muči Nemčijo – kaj storiti z nekdanjimi nacističnimi kraji, ki so preveč kompleksni, da bi jih lahko porušili.
Kompleks ima 134 sob ter ogromen koncertni prostor
Kompleks vključuje hotel s 134 sobami, koncertni prostor z dva tisoč sedeži in več različnih prostorov, ki so namenjeni lokalnemu prebivalstvu.
"Zamisel o razširitvi stavbe z zelenjem temelji na ideji, da ogromni betonski stavbi, ki je ostala še iz časov nacistične diktature, dodamo nekaj umirjenega in pozitivnega," je povedala Anita Engels iz soseske Hilldegarden, ki je podprla projekt.
Skoraj 40 metrov visok in 76 tisoč ton težak nekdanji bunker St. Pauli ima zunanje stene debele 2,5 metra in streho, sestavljeno iz 3,5 metrov armiranega betona. Stavba je bila ena od osmih masivnih protiletalskih stolpov, ki so jih Nemci poimenovali Flaktürme. Zgraditi jih je dal Hitler v času tretjega rajha. Tri tovrstne bunkerje so zgradili v Berlinu, dva v Hamburgu in tri na Dunaju.
Ogromne betonske strukture so bile med drugo svetovno vojno tudi zaklonišča
"Varovali so vladno četrt v Berlinu, pristanišče v Hamburgu in zgodovinsko središče Dunaja, ki ga je imel Hitler rad," je povedal zgodovinar Michael Foedrowitz. Ogromne betonske strukture so bile med drugo svetovno vojno tudi zaklonišča in so se hkrati uporabljale kot nekakšna arhitekturna "propaganda" o moči Hitlerjeve vladavine, je dodal.
Protiletalski stolp v berlinskem živalskem vrtu je edini, ki so ga v celoti odstranili, za ostale pa bi njihovo porušenje predstavljalo preveliko tveganje za gosto naseljena območja, kjer stojijo.
Po vojni so hamburški bunker St. Pauli sprva uporabljali kot nastanitev za brezdomce, nato so ga v 50. letih prejšnjega stoletja spremenili v pisarne za medijske in oglaševalske družbe. Spodnja nadstropja so bila še do nedavnega domovanje priljubljenemu nočnemu klubu, radijski postaji in dvorani za plezanje.
Preberite še:
