Nedelja, 21. 9. 2025, 18.21
39 minut
Rudi Bučar: Sčasoma sem ugotovil, da bi lahko bila glasba moje poslanstvo #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
"Če se ne motim, je v Sloveniji okoli 50 narečij. Mislim, da je ta raznolikost veliko bogastvo," nam zaupa Rudi Bučar.
Istrijanski muzikant, ljubitelj istrskega narečja, poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine, za nekatere pa tudi istrski Vlado Kreslin. Vsi ti vzdevki opisujejo Rudija Bučarja, istrskega glasbenika, pevca in kantavtorja, ki v svojem opusu poudarja pomen istrskega narečja. Slovensko občinstvo si ga je najbrž zapomnilo po zmagah na znanih slovenskih festivalih, leta 2014 je na Melodijah morja in sonca slavil s skladbo Sen znala jes, istega leta pa je prav tako z zmagovalno skladbo Ti slavil na izboru za Slovensko popevko. Z njim smo spregovorili o njegovi prehojeni glasbeni poti, se spoznali z njegovo novo ploščo in se dotaknili festivalov ter pokukali tudi v njegov zasebni svet in v trenutke, ko "istrski trubadur" ustvarja in piše nove pesmi. V šali nam je povedal tudi, kako mu je sloviti Jose Carreras prekrižal načrte, da bi lahko svoj koncert ob izdaji albuma odigral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Kdaj ste vedeli, da želite ustvarjati glasbo?
Zelo zgodaj. Imel sem podporo staršev. Že od otroštva se je pri nas doma vedno pelo, tudi če to ni bil del zabave ali fešte. Pelo se je v avtu, ko smo šli na izlet, petje je bilo od nekdaj prisotno v družini. Lahko rečem, da mi je bilo to na neki način položeno v zibko. Sčasoma pa sem ugotovil, da bi to lahko bilo tudi moje poslanstvo.
Že v osnovni šoli smo imeli prvi band in zgodaj smo začeli ustvarjati svoje komade in svojo glasbo.
Zakaj Rudi Bučar v svojih delih poustvarja istrsko kulturno dediščino? (video)
Rudi Bučar, "istrski trubadur"
Kdo je pravzaprav istrijanski muzikant Rudi Bučar?"Glede na to, da je bila včeraj fešta, sem danes basovski rehabilitant. Težko je reči, kdo je ta glasbenik, ker sem že v osnovi privrženec dobre glasbe, ne glede na stil. In to upoštevam tudi v svoji glasbi. Uporabljam različne stile, čeprav je skupni imenovalec folk glasba. Zavijam od jazza do bluesa, do popa do zborovske glasbe, saj izviram iz ljubiteljske zborovske družine, tako da pišem tudi za zbore. To je svet vseh barv," se oriše Rudi Bučar.
Predstavljate novo skladbo Kamen, trn in brin. Kaj lahko o njej poveste?
Skladba Kamen, trn in brin je delo enega večjih, če ne celo največjega istrskega pesnika Alojza Kocjančiča, ki je ves svoj opus posvetil Istri. Eden izmed biserov tega opusa je tudi Kamen, trn in brin.
Jaz vseeno rad začutim malček zemlje pod podplati.
Najprej sem jo napisal za moški pevski zbor. Ko pa sem zbiral skladbe za svojo ploščo, sem si rekel, da bi morda bila primerna tudi ta. Zelo zanimivo je to, da se zdi, kot da je pesnik ob pesnjenju vedel, da jo bo nekoč nekdo uglasbil. Nič ni bilo treba odvzeti in nič dodati. Skladba ima melanholično noto, ki jo ima Kocjančič skoraj v vsaki pesmi, v nekaterih več, pri drugih manj. Čeprav pesem Kamen, trn in brin vsebuje to melanholičnost, je v njej tudi veliko topline. Opeva Istro in njene lepote ter odnos, ki ga je gojil do domače pokrajine.
"V prvi vrsti mi mora biti skladba všeč, da jo izdam. Če bo kakšna izmed teh skladb uspešnica, se ne bom pritoževal. Tako kot sem se nekoč udeležil nekaterih glasbenih festivalov z namenom, da predstavim skladbo in ne da grem tja po zmago. In tako ustvarjam tudi album."
Oktobra boste predstavili tudi istoimenski album. O čem bo govoril in kaj v njem opevate?
Pravzaprav gre za zelo zanimiv repertoar. Na albumu, ki nosi naslov KAMEN TRN BRIN, bodo avtorske skladbe, nekatere bodo v knjižnem jeziku, nekatere v narečju. Spet druge bodo v avtorskem sodelovanju. Nanj sem uvrstil tudi tri priredbe skladb, ki so mi zelo všeč in sem jih preigraval že prej. Ugotovil sem, da je zdaj pravi čas, da jih umestim na ploščo.
Gre za Ljubezen Marka Breclja, Pengovovo Nerodno pesem in Je mimo leto skupine Čedahuči. Oblekel sem jim nov plašč in jih priredil.
Verjetno albuma ne ustvarjate zato, da ustvarite uspešnico?
V prvi vrsti mi mora biti skladba všeč, da jo izdam. Če bo kakšna izmed teh skladb uspešnica, se ne bom pritoževal. Tako kot sem se nekoč udeležil nekaterih glasbenih festivalov z namenom, da predstavim skladbo in ne da grem tja po zmago. In tako ustvarjam tudi album.
Kako ocenjujete današnje ustvarjanje glasbe? Vi ste eden izmed tistih, za katere se zdi, da glasbo delajo po občutku in je ne "štancajo" z namenom, da se uspešnica mora zgoditi?
Če je razlog za delanje uspešnic "štancanje", pomeni, da sta bila avtor in njegova ekipa pri tem uspešna. Jaz vseeno rad začutim malček zemlje pod podplati.
"Svoje delo v celoti ljubim. Tudi proces v studiu, ki zna biti včasih ne ravno lahek in te izmozga, ko razmišljaš o določenih detajlih in se iz studia zvečer domov vrneš ožet."
Kako na svojih koncertih ustvarite stik in se povežete z občinstvom?
Ravno tako. Gre za neki pristen odnos. Načeloma so interakcije kar močne, včasih pa začutim, da te niso potrebne. Če zaznam, da je od prve ali druge skladbe občinstvo željno sodelovanja, potem grem tudi v to.
Kako poteka vaš ustvarjalni proces?
Zelo različno. Včasih so dnevi, ko najprej nastanejo besedila in nato glasba. V večini primerov pa pesmi nastajajo tako, da poprimem kitaro ali sedem za klavir. Včasih muzika sama ponudi besedo, ki si jo prej iskal v pesmi, tekstu.
Nato napišem aranžma, svojim kolegom razdelim parte in naredim kakšen posnetek. Potem se z mojo skupino dobimo in stvari skupaj izpilimo.
Kaj pa studijski proces, vam je to v veselje?
Zagotovo. Svoje delo v celoti ljubim. Tudi proces v studiu, ki zna biti včasih ne ravno lahek in te izmozga, ko razmišljaš o določenih detajlih in se iz studia zvečer domov vrneš ožet. A rad delam v studiu in rad delam z ljudmi, ki delajo na isti način kot jaz. Imam srečo, da imam okoli sebe take ljudi.
"Pred leti sem začutil, da je poustvarjanje in ohranjanje istrske kulturne dediščine moje poslanstvo. Ko izdam ploščo, vzamem tudi del Istre s seboj," nam zaupa izolski glasbenik.
Kako pomembna je lokalna (istrska) tradicija v vaši glasbi?
O Istri težko govorim objektivno, ker sem del Istre in Istra je v meni. Zelo zgodaj je vstopila na mojo glasbeno pot. Pred leti sem začutil, da je poustvarjanje in ohranjanje istrske kulturne dediščine moje poslanstvo. Ko izdam ploščo, vzamem tudi del Istre s seboj.
Se vam torej zdi pomembno, da pojete tudi v narečju?
Da, seveda. Če se ne motim, je v Sloveniji okoli 50 narečij. Mislim, da je ta raznolikost veliko bogastvo.
Se še vedno počutite kot istrski trubadur, kakor vas nekateri radi imenujejo?
Kaj pa vem. Večkrat se je pisalo o meni na ta način. Ali pa recimo o istrskem folkrockerju. Zgodila se je štorija, ko mi je neki novinar rekel, da sem že postal istrski Vlado Kreslin. Odvrnil sem mu, da sem zelo počaščen, a sem še vedno raje istrski Rudi Bučar. Sicer pa mi je Vlado zelo pri srcu.
"Če izhajam iz ljudi, ki prihajajo na koncerte in kupujejo plošče, bi rekel, da ja, kljub temu da naše tržišče ni ravno veliko," pove o cenjenju raznolikosti na slovenski glasbeni sceni.
Se vam zdi, da slovenska glasbena scena in publika dovolj ceni to raznolikost?
To je težko reči, odvisno je od posameznika. Če izhajam iz ljudi, ki prihajajo na koncerte in kupujejo plošče, bi rekel, da ja, kljub temu da naše tržišče ni ravno veliko.
Kako pa se, čisto praktično, znajdete s svojo glasbo v slovenskem prostoru?
Za zdaj moram reči, da mi kar uspeva in da mi uspeva s svojo glasbo na takšnem tržišču preživljati tudi svojo družino.
Koncertirate pa praktično po celotni Sloveniji. Kje vse običajno?
Da, pretežno po kulturnih domov, klubih, vrtovih in gradovih. To so tisti prostori in prizorišča, v katerih se najbolj najdem in zdi se mi, da moja glasba v takih ambientih zazveni najbolje.
"Prodaja vstopnic nas je zelo presenetila, ker je bila Linhartova dvorana razprodana v dveh dneh. Bile so želje tudi po Gallusovi dvorani, a smo ugotovili, da je ta že zasedena, saj isti večer v njej nastopa Jose Carreras. Lahko pa bi ga poklicali, da bi malo zamenjali," se pošali Rudi.
Album boste premierno predstavili prav na posebnem koncertu. Kako bo to videti? In zakaj se za ta koncert niste odločili za največjo dvorano v Cankarjevem domu?
Gre za koprodukcijo Vala 202, Cankarjevega doma in oddaje Izštekani. Zato smo sprejeli določene kompromise. Oddaja Izštekani namreč "obratuje" ob ponedeljkih. Ko smo se odločili za Cankarjev dom, smo bili že nekoliko pozni, a smo vseeno našli primeren termin.
Prodaja vstopnic nas je zelo presenetila, ker je bila Linhartova dvorana razprodana v dveh dneh. Bile so želje tudi po Gallusovi dvorani, a smo ugotovili, da je ta že zasedena, saj isti večer v njej nastopa Jose Carreras. Lahko pa bi ga poklicali, da bi malo zamenjali. (smeh op. a.)
Kateri nastopi vam najbolj ostanejo v spominu?
Moram reči, da pretežno vsak. Spomnim se jih kar dosti, čeprav jih ni bilo malo. Kljub temu da se mogoče zdi, kot da so koncerti narejeni po istem kopitu, je vsak izmed njih svet zase, vsak je drugačen. Pa ne samo zaradi koncerta samega, ampak zaradi glasbenega izleta, na katerega greš in zaradi ljudi, s katerimi delaš, organizatorji. Te ljudi imam zelo rad.
Ali so nastopi za vas potemtakem neke vrste terapija?
Zagotovo, mislim, da je terapevtsko za vsakogar, tudi za tiste, ki pridejo na koncert. Tudi oni so lahko terapevti za nas, prav tako kot mi zanje. Gre za neko vzajemnost in sinergijo lepih občutkov.
"Z ekipo smo že družinska naveza," pove nasmejani Izolčan.
Kakšno je sodelovanje z vašo ekipo?
Z ekipo smo že družinska naveza. Jedro tvorijo Goran Krmac na tubi, Anže Vrabec na klavirju in oblikovalec zvoka Gaber Radojevič. Pri preostalih projektih pa sodelujemo še z drugimi glasbeniki. Tako sta se zadnjemu priključila Jure Rozman na bobnih in Gašper Kržmanc na kitari in s to ekipo se bomo podali na promocijsko turnejo.
Kaj je Rudiju Bučarju v Istri najbolj všeč? (video)
Se vaši nastopi razlikujejo med nastopi pri vas (doma) v Istri in drugod po Sloveniji?
Pravzaprav to, kje igramo, ne igra velike vloge, ker se imamo vedno lepo. Priznam pa, da mi je doma lahko najlepše, a hkrati tudi najtežje. Ker je pač doma in je neka dodatna odgovornost.
V svoji karieri ste sodelovali z veliko glasbeniki. S kom vam je bilo do zdaj sodelovanje najljubše?
Težko je naštevati, ker jih je zares veliko. Nikogar ne bi izpostavil. Vsak gost je zgodba zase, prihaja s svojega konca in nosi svoje edinstvene barve.
"Poznam glasbenike in ustvarjalce, ki jim to ugaja. Ampak predvsem rad govorim o glasbi. Dobil sem vprašanje, kako to, da nič ne povem o svoji ženi. Vedno pravim, da vprašajte njo. Vprašajte direktno in bomo videli. A do nje je težko priti, ker je kar ostra. (smeh op. a.) Ampak je zlata."
Za vas lahko rečemo, da ste glasbenik, ki se glasbi predaja popolnoma in v svoj posel ne vključuje zgodb in podrobnosti iz svojega zasebnega življenja. Zakaj ste ubrali tako pot?
V principu niti nisem tak človek. Poznam glasbenike in ustvarjalce, ki jim to ugaja. Ampak predvsem rad govorim o glasbi. Dobil sem vprašanje, kako to, da nič ne povem o svoji ženi. Vedno pravim, da vprašajte njo. Vprašajte direktno in bomo videli. A do nje je težko priti, ker je kar ostra. (smeh op. a.) Ampak je zlata.
Kaj počnete, ko ne ustvarjate glasbe?
Zelo različno, rad imam življenje. Zelo rad zahajam v hribe. V gore sem se zaljubil relativno pozno. Poleti grem v Julijce, Karavanke ali v drugo visokogorje. Pozimi pa se zadržujem v naših primorskih in notranjskih hribih. To mi je zelo všeč. Kaj še počnem? Grem tudi na kakšno fešto, kdaj tudi zažuramo. Sicer pa je na prvem mestu družina.
Marsikaj dobrega so festivali naredili, marsikaj pa bi bilo dobro posodobiti.
Kaj vas žene naprej, ko in če pride do ustvarjalne krize?
Ko nimam nič za povedati in ko nimam navdiha, ne pišem. Se ne silim, da moram nekaj ustvariti. Včasih sem se morda še moral, ker sem bil vezan na kakšen rok. Zdaj tega ne počnem več. Ko pa "pade z neba", kot pravimo po domače, pa lahko naenkrat nastanejo tudi štiri, celo pet skladb. Ustvarjalne krize se ne ustrašim.
"Pravzaprav me ne moti nič. Od ustvarjalca je odvisno, kaj želi in kako želi ustvarjati. Odri so kljub temu da nismo veliki, različni. In če je nekdo pri ustvarjanju zvest samemu sebi, lahko z lahkoto zasede te odre in tudi živi od glasbe," o slovenski glasbeni sceni pove Rudi Bučar.
Ste vam ljubše skladbe napisali pod pritiskom ali v času, ko ste bili sproščeni in neobremenjeni?
Zelo različno. Pod pritiskom si, ko imaš postavljene roke in stvari še nimaš dokončanih. Ponavadi se stvari rade zavlečejo. Mislim, da bo tokrat prvič, odkar izdajam plošče, da bo izšla na datum, ki smo si ga zadali. Ni pa nujno, da si sam tisti faktor, ki zamuja, običajno so lahko to zamude s tiskom, založbo ali pa z aranžmaji. Plošča bo izšla 6. oktobra in vesel sem, da smo ulovili predvideni datum.
Kako bi opisali slovensko glasbeno sceno in posel? Kaj bi na njej spremenili ali ohranili?
Pravzaprav me ne moti nič. Od ustvarjalca je odvisno, kaj želi in kako želi ustvarjati. Odri so kljub temu, da nismo veliki, različni. In če je nekdo pri ustvarjanju zvest samemu sebi, lahko z lahkoto zasede te odre in tudi živi od glasbe. Od sodobne glasbe do klasične, od hip-hopa do alternativne glasbe. Odvisno je tudi od tega, kakšne apetite, predvsem finančne, ima človek. Če ti je v osnovi prioriteta, da boš zaslužil, ali pa ti je prioriteta ustvarjati glasbo, ki ti je všeč. Sam dajem glasbo na prvo mesto, a tudi denarju ne bom rekel ne, ker s tem preživljam družino.
"Sem pristaš žive glasbe in velik plus je, da se izvaja živa glasba na festivalih kot je Slovenska popevka, MMS in podobnih."
V preteklosti ste že nastopali na festivalih, kjer ste predstavili tudi svoje kasnejše uspešnice. Kaj lahko poveste o njih, kakšni se vam zdijo danes?
Že deset let me tovrstno nastopanje ne zanima več. Marsikaj dobrega so festivali naredili, marsikaj pa bi bilo dobro posodobiti. Mnogi glasbeniki so nenaklonjeni našim festivalom, a ne zdi se mi prav, da se komentira in kontrira, če se taisti glasbeniki festivalov ne udeležujejo in jih ne poskušajo sooblikovati.
Sem pristaš žive glasbe in velik plus je, da se izvaja živa glasba na festivalih kot je Slovenska popevka, MMS in podobnih.
S skladbo Ti je leta 2014 slavil na festivalu Slovenska popevka:
Kaj bi predlagali mladim glasbenikom, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti?
Eno in edino in to je, da naj ostanejo zvesti svojim idejam in ustvarjanju. Naj poslušajo sebe in sledijo svoji poti.
Rudi Bučar mladim glasbenikom predlaga, da "naj ostanejo zvesti svojim idejam in ustvarjanju. Naj poslušajo sebe in sledijo svoji poti".
Preberite še:
