OCENA FILMA: Reševanje gospoda Banksa

Piše se leto 1961. Takrat že zelo uveljavljeno ime v zabavni industriji, velik sanjač in ljubitelj otrok, Walt Disney (nadvse dopadljiv Tom Hanks), po neuspešnem dvajsetletnem pregovarjanju pisateljice P. L. Travers (neponovljiva Emma Thompson), da mu proda pravice za filmsko priredbo njene priljubljene knjige o varuški Mary Poppins, poskusi še enkrat.

Tokrat nergavo Britanko povabi na štirinajstdnevno bivanje v Los Angelesu, da ji v živo predstavi svojo vizijo lika, ki se ga pisateljica tako silovito oklepa. Prepričana je namreč, da bi "gospod Disney" s svojo preveč vpadljivo, barvito in glasno filmsko različico uničil verodostojnost resda magičnega, a več kot prizemljenega lika. Animacija in muzikal niti pod razno ne prideta v poštev ...

Še vedno negotova in malodane sovražno nastrojena Traversova se izključno zaradi potrebe po denarju – prodaja njenih del je močno upadla in sredstev za preživetje počasi primanjkuje – usede na letalo in odpotuje v Kalifornijo.

Na letališču jo pričaka veder in vedno optimističen šofer v všečni podobi Paula Giamattija, ki potrpežljivo prenaša vse njene kaprice in nevede postane njen največji zaupnik in "edini Američan, ki ji je prirasel k srcu". Odpelje jo k Disneyju, ki jo s pomočjo kreativne ekipe, scenarista Dona DaGradija (Bradley Whitford) in ustvarjalcev pesmi, bratov Sherman (B. J. Novak in Jason Schwartzman), poskuša navdušiti nad nepozabno glasbeno ekstravaganco z animacijskimi segmenti.

Skozi preplet nasprotujočih si konfrontacij, (ne)upravičenega sitnarjenja pisateljice in vztrajnosti ter neusahljive pozitivne energije Walta Disneyja se Traversova na koncu le vda in entuziastičnemu filmarju omogoči, da ustvari enega najbolj izvirnih in prisrčnih družinskih filmov vseh časov.

Reševanje gospoda Banksa je izjemen primer na pol biografskega filma, ki ga odlikuje neposrednost pripovednega sloga brez odvečnega balasta. Je film, ki ne dlakocepi in pri občinstvu vzbudi občutek nostalgičnosti in sentimentalnosti. Prizori, polni melanholije, k sreči v popolnem ravnovesju z rahlo komično obarvanimi podtoni filma ne dušijo, temveč zgodbi pomagajo pri njenem razvoju. Še posebej se to nanaša na trenutke v filmu, ko zgodba občasno skrene s poti in skoči v preteklost ter ponudi vpogled v radostno, a hkrati boleče otroštvo, ki je pisateljico zaznamovalo za vse življenje.

Oče (Colin Farrell v eni svojih najbolj dramatičnih vlog) je pisateljici pomenil vse. Bil je njen zaupnik, z njim je lahko brezskrbno poletela na krilih domišljije. A njegova ljubezen do alkohola je žal premagala ljubezen do hčere in ga pahnila v pogubo. Zakaj je Traversova ob prihodu v hotel Beverly Hills v tamkajšnji bazen vrgla hruške iz košare s sadjem, ki jo je čakala v sobi? Tragičen trenutek iz preteklosti razkrije to in še marsikaj, kar privede do njene zagrenjenosti v sedanjosti. Zanimivo, da je lahko psihično tako obremenjena oseba spisala nekaj tako poučnega in obenem magičnega, kar že desetletja razveseljuje otroke (in odrasle) po vsem svetu. Konec koncev, Poppinsova ni tu, da reši otroke, temveč odrasle. Da reši pisateljičinega očeta, ki mu je v knjižnih delih nadela podobo gospoda Banksa.

Drami se po zaslugi več kot prepričljive igre Hanksa in Thompsonove, ki ju suvereno usmerja režiser John Lee Hancock, uspe izogniti na čase grozeči povprečnosti in dolgočasnosti, predvsem na račun dolžine filma (lahko bi bil krajši).

Thompsonova je z upodobitvijo "pisateljice iz pekla" tokrat prekosila samo sebe. Z minimalnimi, a občutnimi niansami v pisateljičinem govoru in drži je oblikovala večplasten in izredno kompleksen lik. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je podilo po glavah članov ameriške Akademije za filmske umetnosti in znanosti, da igralke niso nominirali za oskarja ... Tudi Hanks je bravurozno pričaral vso toplino in človečnost Walta Disneyja. Nepozaben je prizor, ko Traversovi oriše svojo prav tako žalostno preteklost, ko najdeta skupni imenovalec, ki ju naredi za enaka. Takrat se pisateljica zlomi, popusti in Disneyju prepusti svojo ljubo "zaščitnico" Mary.

Bo film dosegel tako slavo, kot jo je Mary Poppins, z oskarji nagrajena mojstrovina strica Disneyja iz leta 1964? Morda ne. A to naj vas ne odvrne od ogleda tople in precizno skreirane drame o odnosu dveh posameznikov, ki sta s svojim talentom bogatila in krojila svet umetnosti. Vsi skupaj: Supercalifragilisticexpialidocious ... (op. p. pesem bratov Sherman iz filma Mary Poppins)