Sreda, 1. 2. 2017, 11.01
7 let, 1 mesec
V videoteki DKino!
Ne! (No)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Gael García Bernal in Pablo Larraín predstavljata napeto in hudomušno upodobitev resnične zgodbe o oglaševalski kampanji, ki je pripomogla k padcu Pinochetove diktature. Nominacija za oskarja za najboljši tujejezični film 2013!
Čile leta 1988. Po petnajstih letih zatiralskega režima je Pinochet zaradi mednarodnih pritiskov prisiljen razpisati plebiscit, na katerem naj bi državljani odločali o nadaljevanju njegove vladavine.
Voditelji opozicije vodenje svoje kampanje zaupajo mlademu oglaševalcu Renéju Saavedri, ki slavi po samozavestnih in prepričljivih nastopih – pa naj gre za najnovejšo gazirano pijačo ali dogodek, ki bo odločal o usodi države.
Kljub neznatni možnosti uspeha, pičlim denarnim sredstvom in neprestanemu nadzoru diktatorjevih lakajev si Saavedra in njegova ekipa zamislijo drzno in kontroverzno oglaševalsko akcijo, s katero naj bi dobili volitve, se rešili tiranskega diktatorja in popeljali deželo na pot k svobodi in demokraciji.
"V filmu Ne!, inteligentnem vpogledu v zakulisje politične propagande, se demokracija oglašuje kot izdelek. Ali potem cilj, zmaga na volitvah oziroma referendumu, še opravičuje sredstva?
Odgovor na to vprašanje ni tako preprost, kot je bil leta 1988 v Čilu, res pa je, da si danes, v času demokracije, tega vprašanja nihče več ne postavlja. Oglasov vseh vrst je preprosto preveč. Filmov, kot je Ne!, je po drugi strani premalo." Klemen Černe, Siol.net (Preberite si vso recenzijo filma Ne!.)
Kmalu v videoteki DKino: Klub (El Club)
Zanimivosti:
• Leta 1973 so čilske oborožene sile pod vodstvom Augusta Pinocheta in ob podpori ameriške obveščevalne službe CIA s krvavim državnim udarom strmoglavile predsednika Salvadorja Allendeja.
Pinochet je razpustil parlament, razveljavil ustavo, prepovedal opozicijo in prevzel nadzor nad mediji. V času njegove petnajstletne diktature je bilo na tisoče ljudi zaprtih, prisiljenih oditi v izgnanstvo ali pa so – kot se je temu reklo – izginili.
• Film je v celoti posnet s predelanimi kamerami U-matic, ki so v Čilu v osemdesetih letih veljale za standard pri snemanju televizijskih novic.
• Režiser Pablo Larraín je v film vključil tudi resnične televizijske spote obeh strani ter udeležence kampanje izpred štiriindvajsetih let. Ti pogosto nastopijo v vlogah ljudi, ki so bili v resničnem življenju njihovi sovražniki.
Preberite tudi: Filmi, ob katerih bi morali vzklikniti: Nikoli več!
Napovednik filma Ne!:
Videoteka DKino na televiziji Telekoma Slovenije: programsko mesto 5.
Film je na voljo tudi v spletni videoteki DKino na www.tvin.si.
