Nedelja, 2. 9. 2018, 7.10
6 let, 2 meseca
Domen sovoditeljici Jasni: Ne moreš kar tako govoriti o Ljubljančanih #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,91
2
Domen in Jasna sta se že ujela.
V torek se bosta slovenskemu občinstvu kot sovoditelja predstavila Domen Kumer in Jasna Kuljaj, ki bosta povezovala resničnostni šov Bar na Planet TV. Da sta zanimiv tandem, smo spoznali že med našim intervjujem, v katerem sta pokazala, da znata drug drugega ravno prav zbosti.
Na Planet TV v torek, 4. septembra, prihaja resničnostni šov Bar, ki ga bosta vodila Domen Kumer in Jasna Kuljaj. Voditeljski par je že pred začetkom šova pokazal, da oddaja v njuni družbi ne bo dolgočasna, saj je med njima ravno prav domačnosti, hudomušnosti in zbadanja.
Med našim pogovorom sta se spomnila, kdaj sta nazadnje imela mačka, kakšna sta kot gosta v baru, Jasna pa tudi tega, kako je bilo, ko je kot natakarica delala sama. V šali pravi, da je njen nekdanji šef svoj lokal zaprl zato, ker takšne natakarice, kot je bila ona, ni več našel. Iz tistih časov tudi Domen pozna že večkrat slišano zgodbo o Srečku Katancu, zato mu je med intervjujem postregla z novo. Ta pa je napeljala na debato o tem, kakšne stranke so Ljubljančani ...
Sta čisto nov voditeljski par, sta že kdaj sodelovala?
Domen: Ne, nikdar. Jaz se Jasne spomnim kot voditeljice številnih oddaj, v katerih sem gostoval. Od tu najino sodelovanje.
Jasna: Jaz imam očitno slab spomin, saj me je Domen spomnil na žrebanje številk za Emo, kjer sem davnega leta 2003 imitirala Heleno Blagne. To sem očitno potlačila v pozabo.
Domen: Briljirala si, jaz sem mislil, da je Helena tam (smeh, op. p.).
Jasna: No, zame je bil to očitno eden od tistih nastopov, ki je šel v trenutku, ko se je končal, v pozabo. Potem je Domen nekajkrat nastopil v oddaji Na zdravje!, jaz pa se ga spomnim samo od takrat, ko je bil z Natalijo Verboten. Verjetno sem si to zapomnila predvsem zaradi Natalije (smeh, op. p.).
Domen: Potem imaš pa res težave s spominom.
Jasna: Res je. Tudi Janu Plestenjaku sem se pred leti predstavila, pa sem se kasneje spomnila, da sva nekoč skupaj posnela oddajo Turistika, v kateri je bil moj gost. Predstavila sem se mu, kot da ga prvič vidim, in tudi verjela sem, da ga prvič vidim. Verjetno je enako mislil tudi on, saj ima verjetno podobne težave (smeh, op. p.). Preprosto si ne moreš zapomniti vsega.
Se že kaj pripravljata na vodenje Bara?
Domen: Priprave so temeljite, spoznavava se v detajle (smeh, op. p.). Bova videla, kaj bo to prineslo ...
Jasna: Glede na to, da Domen živi na Štajerskem, za zdaj še nisva imela veliko časa, a najin stik obstaja tako, da me nenehno kliče. Najde me v kadi z otrokom, ko čofotava z račkami, na avtobusu, ko grem z otrokom v živalski vrt ...
Domen: Najdem te na kolesu ...
Jasna: Da, zadnjič sem mu poslala SMS: "Domen Kumer me ni klical že dve uri. Ali je vse v redu (smeh, op. p.)?"
Domen: Kako mi je všeč, ko se tako iskreno nasmejiš (smeh, op. p.).
Jasna, menda imate vi že prave izkušnje z barom, ker ste delali kot natakarica?
Imela sem dve takšni študentski službi. Ena je bila v vaški gostilni v Podutiku. To je sicer del Ljubljane, a verjemite mi, da se zdi, kot da bi bil med Ljubljano in Podutikom zid (smeh, op. p.). Tam sem preživela eno poletje med gimnazijo in prvim letnikom fakultete. Zjutraj sem morala poskrbeti za delavce, ki so v bližini gradili cerkev. Ta lokal danes ni več odprt. Seveda, šef je kar zaprl, ko sem šla (smeh, op. p.).
No, morda zveni kot samohvala, a domnevam, da takšne, kot sem jaz, moj šef ni več našel. Glejte, bila sem res prijazna natakarica, ni mi bilo težko iti petkrat za točilni pult, če me je stranka poslala, nikoli nisem zavijala z očmi, znala sem se pogovarjati z ljudmi in bila sem enako prijazna do vaškega posebneža in nekih poslovnežev.
Vedno pravim, da je bila to moja prva novinarska služba, ker sem se naposlušala veliko zgodb in se naučila navezati stik z ljudmi. In kot novinar moraš znati pristopiti do ljudi.
Domen: In kaj se je zgodilo, da zdaj nisi več prijazna in ustrežljiva (smeh, op. p.)?
Jasna: Leta so naredila svoje (smeh, op. p.). No, ampak da nadaljujem. Potem sem začutila, da je čas, da se z "vasi" (smeh, op. p.) odpravim v mesto, kjer sem v prvem letniku med konci tedna ponoči za točilnim pultom delala v Emonski kleti.
Domen: Zdaj pride na vrsto Srečko Katanec, to sem že dvajsetkrat slišal (smeh, op. p.). To vem že na pamet. Da si stregla Srečku Katancu in njegovi ženi, da je pustil napitnino (smeh, op. p.).
Jasna: Ne. Najprej bom povedala to, da sem delala samo za točilnim pultom in natakarjem izpolnjevala naročila. Da bi s polnim pladnjem hodila med ljudmi - ne, ne. Do tega nisem prišla in cenim vsakogar, ki zmore s polnim pladnjem "kriglov" piva tekati med ne ravno treznimi ljudmi. In če se je moj dragi bodoči sovoditelj naposlušal zgodb o Srečku Katancu, bom danes povedala drugo zgodbo.
Spomnim se, kako je neki fant pri točilnem pultu naročil pijačo, ko je odhajal s polnimi rokami, pa mu je iz zadnjega žepa padlo dvakrat po pet tisoč tolarjev. V sekundi sem pograbila ta denar, ga potrepljala po ramenih in mu ga dala. On pa me je pogledal, kot da sem mu hotela kaj vzeti, in jezno pograbil ta denar. No, toliko o hvaležnosti! Predvsem v Ljubljani!
Nekje na Štajerskem bi mi zagotovo dal za pijačo, se mi zahvalil, v Ljubljani te pa človek še grdo pogleda. Zato se kar malo bojim za naše tekmovalce, ker je na njihovo nesrečo bar prav v Ljubljani (smeh, op. p). In vsa slovenska natakarska srenja ve, da so ljubljanske stranke najhujše.
Domen (zavzdihne): To je noro. Kako si izmišljuješ!
Jasna: Pa saj to je voda na mlin Štajercem! No, kako bi se pa ti odzval, če bi ti dala denar, ki ti je padel iz žepa?
Domen: Saj veš, da bi te nagradil.
Jasna: No, vidiš!
Domen: Mogoče je res, da smo zunaj Ljubljane ljudje bolj odprti, bolj spontani in mogoče bolj vesele narave, ampak tudi v Ljubljani je ogromno Primorcev, Štajercev, Gorencev, Dolenjcev in Prekmurcev, zato ne moreš kar tako govoriti o Ljubljančanih ali ljudeh, ki živijo v Ljubljani. Ampak ti že veš, saj si Ljubljančanka. Tega sicer nisem vedel, mislil sem, da si Dolenjka.
Jasna: Glej, to zgodbo o Dolenjski je malo napihnil Jože Potrebuješ, ker mu je bila všeč zgodba o Dolenjki (smeh, op. p.). Moj oče je Dolenjec, mama je Korošica, jaz pa vse življenje živim v Ljubljani. In kot ljubljanska najstnica sem obiskala vse bare v Ljubljani. Spomnim se, kako smo mlade gimnazijke s slamico hodile po lokalih ter tu in tam iz kakšnega kozarca srknile kakšen požirek (smeh, op. p.). Tako si poceni prišel čez večer. Druga oblika varčevalnih ukrepov je bila, da smo nekam skrili rum, v torbico ali hlače, v lokalu pa smo naročili samo kokakolo. In tako smo imeli "rumkolo" za zelo malo denarja. Cene v Ljubljani so navite, v dolenjski zidanici pa smo poceni prišli čez večer. To so bili naši prijemi.
Ampak vseeno nam morate povedati zgodbo o Srečku Katancu.
Saj ni nič takšnega. Med mojimi gosti v Emonski kleti je bil tudi on in spominjam se ga kot galantnega človeka, ki nam je vedno pustil napitnino, ob sebi pa je imel vedno svojo ženo. Pravi gospod. Oba sta bila zelo prijazna.
Kaj mora po vašem mnenju imeti dober natakar?
Vse to, kar sem naštela. Biti mora tak, kakršna sem bila jaz kot natakarica v Podutiku (smeh, op. p.).
Pa vi, Domen, ste tudi vi kdaj stregli?
Ne, nikoli. Jaz sem bil raje na drugi strani točilnega pulta. Jaz sem bolj nerodne sorte. Če bi hodil naokrog s pladnjem s pijačo, bi vse zletelo. To se je že zgodilo in takrat sem ugotovil, da je brez zveze, da se jaz lotevam tega.
Potem pa nam zaupajte kakšne prigodo z druge strani točilnega pulta.
Jasna: Da, kar naj pove, ker mene ni ravno prepričal. Res mi ne deluješ kot nekdo, ki bi hodil po lokalih, videti je, kot da imaš raje izbrano družbo.
Domen: Ne eno ne drugo.
Jasna: Si obredel mariborsko sceno? Mi Dolenjci smo se družili v zidanici ...
Domen: Da, vi ste v vaših zidanicah, mi pa smo raje zunaj na zraku (smeh, op. p.). Rad uživam v dobri pijači, rdeče, belo vino, žganje ... Če mi boš pripravila kakšen koktajl, imam pa tudi to zelo rad.
Jasna: Vav, blagor tebi, ker lahko na glas poveš, da imaš rad vse to, kar si zdaj omenil. Jaz kot mati tega ne smem preveč poudarjati.
Domen: Da, zato pa je tvoja fotografija na steklenici cvička (smeh, op. p.). Zato ne smeš tega poudarjati.
Jasna: Jaz uradno priznam kvečjemu to, da tu in tam spijem kakšen deciliter cvička.
Domen: Ko te človek malo bolje spozna, pa vidi, da je preteklo več litrov (smeh, op. p.).
Jasna, katera pa je vaša priljubljena pijača?
Omenil je koktajle in najraje imam mojito, če me že kdo vpraša. Pred kratkim sem na morju poskusila sex on the beach, pa se mi je zdelo, kot da bi nekdo namočil žvečilne gumije. Čisto presladko! Slišim pa in opažam, da je zadnje čase v trendu gin tonic. Kamorkoli pridem, se pogovarjajo o gin tonicu. Kaj se je zgodilo, sem kaj zamudila? Očitno bodo morali tekmovalci vedeti tudi kaj o trendih. Gin tonic je zdaj očitno "in", bolje, da se pozanimajo.
Kakšna pa sta kot gosta v lokalu? Sta naporna, prijazna?
Domen: Jaz sem zelo nezahteven. Se mi pa zdi bistveno, da je v lokalu dobra glasba in da so natakarice dobro urejene (smeh, op. p.). Sicer pa mi je glasba zelo pomembna, če ta ni po mojem okusu, je malo brez zveze.
Jasna: Odvisno, o čem govorimo. Ali o tem, da greš čez dan na kavo, ali o nočnem življenju?
Domen: Ne, ne govorimo o kavi, govorimo o nočnem druženju, ko sta pomembni glasba in klima.
Jasna: Še vedno mi ni jasno, kakšna glasba ti je všeč. Vem, kakšno izvajaš, a me zanima, na kakšno žuraš.
Domen: Odvisno, sem zelo odprt glede tega. To, kar je trenutno popularno, top 40, včasih kaj drugega ...
Jasna: Kaj? UB40?
Domen (jo potreplja po kolenu): Ne, top 40! Glasba, ki je trenutno na lestvicah, ki je "in". Recimo "domačih 10".
Jasna: Odkar sem mati, sem bolj malo po nočnih klubih, grem samo, če se kaj praznuje. Da bi hodila tako kot nekoč, ko smo kar "lutali" od bara do bara, se pa zgodi bolj redko. Ampak v primerjavi s tipičnimi mamami - nekatere, ki imajo otroka, starega toliko, kot je moj, niso videle nočnega lokala, odkar so rodile - si vzamem čas za prijateljice in kakšno noč tudi prežuram. Tega si ne pustim vzeti.
Mislim pa, da sem takšna stranka, kot sem bila natakarica: berite zgoraj (smeh, op. p.). Predvsem sem velikokrat na strani natakarjev in včasih me kakšna prijateljica s svojo neprijaznostjo do natakarja spravi v zadrego. Malo sem namreč občutljiva, če se do njih vedemo nespoštljivo. Po drugi strani sem pa že doživela, da so na mojo prijaznost odgovorili z zavijanjem z očmi. Včasih zato razmišljam, da bi bilo bolj taktično, če bi bila manj prijazna, bolj "šarf", ker se potem dejansko obnašajo drugače. Celo lepše! Zato včasih res ne vem, kako naj se obnašam kot stranka.
Se morda spomnita, kdaj sta nazadnje imela mačka?
Domen: Jaz pred dobrim tednom, ko sem bil na dopustu. Alkohol je tekel v potokih in res je bilo noro ves teden (smeh, op. p.).
Jasna: Letos poleti sem bila s prijateljicami nekaj dni na Malti. Tam sem si kar privoščila in moram priznati, da se mi je v nekem trenutku zazdelo, da sem spet v gimnaziji.
Domen: Noro.
Jasna: Da. In ugotovila sem, da mešanje pijač res ni najbolj modro.
Kako pa naslednji dan pozdravita mačka?
Domen: Jaz ga ne zdravim, pri meni čas naredi svoje. Malo boli glava, odvisno od pijače, ki sem jo pil, ampak hitro mine.
Jasna: Prvo polovico dneva sem precej poklapana in si govorim: "Nikoli več."
Mislita, da si bodo tekmovalci lahko privoščili ponočevanje?
Jasna: Kolikor jaz poznam življenje natakarjev, se temu precej težko izognejo. Marsikatero pijačo morajo spiti skupaj z gosti, zato težko ohraniš trezno glavo. Ne bo jim lahko, ampak domnevam, da so mladi in da bodo zmogli. Ne kot midva (smeh, op. p.).
Imata zanje kakšen poseben nasvet?
Domen: Svetujem, naj se za to, zaradi česar so se prijavili, čim bolj angažirajo. Verjetno ima vsak od njih svoja pričakovanja, sledil bo nekemu svojemu cilju, ki naj se ga drži. Drugače pa ne bi moraliziral, Jasna, ti "špilaj" mamo (smeh, op. p.).
Jasna: Zmagal bo nekdo, ki bo pokazal dovolj gostinskega znanja, hkrati pa dovolj medčloveškega čuta, da ga ne bodo prehitro vrgli ven. Dobro je, če imaš kombinacijo obojega. Ne bo namreč pomembno samo gostinsko znanje, ampak tudi priljubljenost med gledalci, ki bodo vsako soboto glasovali. Tako da ne bo slabo, če bodo gledalcem všečni, kar pa je težko. Kamere neprestano snemajo in težko si vedno všečen.
2