Prenova balkonov: Ljudje mislijo, da lahko počnejo, kar hočejo

Predvsem v starejših blokovskih naseljih, ki datirajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ali pa še bolj nazaj, je pogosto mogoče opaziti samovoljne in med seboj povsem neusklajene posege lastnikov stanovanj, ki zagotovo ne pripomorejo h kakovostnemu bivalnemu okolju. Predvsem v starejših naseljih so različni tipi zasteklitve nekoč odprtih balkonov, kot tudi povsem nedorečena naknadna postavitev klimatskih naprav postali običajni prizori.

"Pri nas vlada velik prostorski kaos. Kulturne krajine so razpršene in neurejene" Arhitekt Aleksander Ostan poudarja, da je stanje na področju prenove balkonov podobno odnosu do prostora nasploh. "Pri nas vlada velik prostorski kaos. Kulturne krajine so razpršene in neurejene, za to obstaja že dolga dediščina, saj se je po drugi svetovni vojni to sistemsko dopuščalo," pravi Ostan, ki dodaja, da se je vse skupaj po njegovem mnenju vleklo tudi skozi tranzicijo, ob tem pa naj bi se stvar še intenzivirala.

"Položaj se verjetno še kar slabša. Slovenski samograditeljski duh, ki je ušel iz steklenice, je vseprisoten. Ljudje mislijo, da je to njihova domena in da lahko na svoji lastnini počnejo, kar hočejo." Po njegovem mnenju je zato vsaj na simbolni ravni mogoče čutiti odsotnost pripadnosti neki skupnosti.

Marsikje v tujini je spoštovanje določenih smernic samoumevno Ostan izpostavlja tudi pomanjkanje pravnih in regulativnih ukrepov, ki bi morali biti spoštovani, opozarja pa tudi na pomanjkanje zavesti o pomenu urejenega in harmoničnega okolja. Ob tem navaja primer francoske pokrajine Provanse, kjer bi težko našli lastnika stavbe ali stanovanjske enote, ki bi menjal okna in ob tem ne bi upošteval nekih okvirov glede proporcev, materialov in barv. V teh okoljih je to po mnenju sogovornika samoumevno, je del kulture in tradicije, kar pri nas po njegovem mnenju definitivno manjka.

Zadeve na zakonodajnem področju se ne izboljšujejo niti v zadnjem času, saj so z zadnjimi uredbami močno deregulirali področje. Do pred kratkim si za spremembo fasade potreboval gradbeno dovoljenje, zdaj pa to spada v kategorijo vzdrževanja, poudarja Ostan.

Upravniki in vzdrževalci bi morali biti bolj osveščeni Po njegovem mnenju bi bilo treba najti sistemske rešitve, kjer bi se za posamezen stanovanjski blok našlo skupno rešitev zasteklitve balkonov. Ob tem kot pomembno izpostavlja vlogo vzdrževalcev in upravnikov, ki bi morali biti bolj osveščeni in izobraženi. "Tudi pri energetskih sanacijah gre za zelo delikatno vprašanje, saj zgolj dodajanje izolacije bistveno spremeni podobo hiše." Po njegovem bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da se okna ob prenovi fasade pomaknejo ustrezno navzven.

Z inšpektorata za prostor so glede omenjene problematike sporočili, da se zastekljevanja balkonov pregleduje zgolj v primeru, če bi se pri tem na primer posegalo v konstrukcijo objekta, pri čemer bi izvajalec potreboval gradbeno dovoljenje.

Inšpekcija: Glede večje enotnosti zunanjosti stavb nimamo pristojnosti Prijav v primeru, da bi prenova balkonov kršila prostorski akt, je sicer malo, kakor tudi inšpekcijskih postopkov, saj nadzor nad vzdrževalnimi deli ne spada med prioritete dela gradbene inšpekcije, so sporočili.

Glede večje enotnost zunanje podobe večstanovanjskih zgradb poudarjajo, da gradbena inšpekcija v zvezi s tem nima pristojnosti. K enotnemu videzu bi morda v večji meri lahko pripomogli upravniki večstanovanjskih objektov ter njihovi projektanti, predvsem pa investitorji sami, še poudarjajo.