Sobota, 7. 1. 2017, 16.23
6 let, 9 mesecev
Pet ljubljanskih muzejev, v katerih lahko popijete kavo
Zdi se, da se v zadnjem času muzejske kavarne v Ljubljani zbujajo. Obstoječe so sodeč po zasedenosti zelo priljubljene, nastajajo pa tudi nove.
Z decembrskim odprtjem kavarne v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ima Ljubljana že pet muzejskih kavarn, kamor je prijetno zaviti na klepet, listanje revij, resno branje, morda celo pisanje ali sestankovanje, izmenjavo idej, ki bo obrodila morda nove ideje, kreativne, umetnostne in družbene projekte. Predvsem pa je mogoče tja oditi na kavo, ki se prileže pred ali po ogledu razstave, pri čemer kulturne institucije tako postajajo tudi mestna družabna prizorišča.
Preberite še:
->Od krčme do ljubljanske kavarne
->V skodelice kave je zgodovina sveta
->Skodelica kave v hiši nekdanje najstarejše pražarne na Ptuju
V velikih tujih galerijah in muzejih so kavarne oz. okrepčevalnice skorajda obvezen del ponudbe, prav tako kot muzejska knjigarna in trgovina. Kavarne kot "tretji prostori", ki predstavljajo alternativo družabnosti doma in interakcijam v službah. So kraji, kjer se utrjujejo zasebne vezi in potrjuje skupnost. So mesta interakcije, izmenjave in povezovanja, v sodobnosti z uporabo tehnologije pa tudi vse večkrat kraji dela. A hkrati so lahko tudi mesta odmika. Med temi mestnimi prizorišči pa so tudi muzejske kavarne, ki v zadnjem času pri nas oživljajo oz. nastajajo.
V nekaterih primerih se je vloga muzejske kavarne, kjer je to prostorsko mogoče, iz dnevnega prevesila celo v večerno srečališče, v Ljubljani to velja predvsem za kavarno SEM.
Muzejske kavarne so tako lahko živahen del družabnega urbanega zemljevida, ob tem pa se lahko izza kavarniške mize v muzejske oziroma galerijske prostore steka še (dodatno) občinstvo.
Kavarne kot tretji prostori
Kavarne so tudi prostori, kjer se utrjujejo prijateljstva in skupnost. So kraji, kjer se v širšem prostoru in socialnem krogu izmenjujejo informacije, misli in zamisli ter povezujejo podobno misleči in tako oblikujejo in ohranjajo vezi.
So Muzejske kavarne so tako lahko živahen del družabnega urbanega zemljevida, ob tem pa se lahko izza kavarniške mize v muzejske oziroma galerijske prostore steka še (dodatno) občinstvo. ciologija kavarne opredeljuje kot "tretje prostore", saj predstavljajo alternativo družabnosti doma in interakcijam v službah. Vse pogosteje pa zasedajo še eno vlogo, ko jih uporabljamo za delo, postajajo tudi kraji produktivnosti.
Kot ugotavlja zgodovinar Brian Cown, se je vloga kavarn od prostorov, v katerih je mogoče (svobodno) govoriti o političnih in družbenih temah, s pojavom elektronskih in telekomunikacijskih naprav precej spremenila, do neke mere se je s povečevanjem uporabe naprav za branje, delo in komunikacijo omejila.
V tretjih prostorih se z uporabo tehnologije v sodobnosti namreč v fizičnem prostoru lahko odvija nekoliko manj družabnosti in neposrednih izmenjav med ljudmi in utrjevanje socialnih vezi. A hkrati pa so prav te lahko to tudi kraji odmika.
Muzejske kavarne so lahko živahen del družabnega urbanega zemljevida, tudi kraj refleksije.
Kavarne nekoč: za gospodo in ljudstvo
O preteklosti kavarn in njihovi vlogi v Ljubljani je v svojem delu z naslovom Kava: Čudežni napoj pisal tudi etnolog Božidar Jezernik. Prvo kavarniško koncesijo je na primer leta 1782 v Ljubljani dobilo društvo Kazina. Konec 18. stoletja je bilo v mestu pet kavarn, v drugi polovici so imele te razdeljene vloge. Delile so se na tiste za gospodo in na tiste za ljudstvo. Kavarne in gostilne so imele pomembno vlogo pri oblikovanju družabnega življenja vseh slojev v mestu, tudi piše Jezernik. Več si preberite tukaj.
Kavarna Moderna
V Kavarni Moderna v vzdušju, kjer se čas ustavi in svet odmakne, stavijo tudi na vrhunsko kavo. Ta se začne pri izbiri zrn, nadaljuje s praženjem in konča s pravo pripravo. Zdaj tam strežejo kavo Escobar, ki jo pražijo na Vrhniki.
Vse od esspresa do turške kave, sladke pite in še kaj pa si je mogoče privoščiti v interjerju, ki je ob prenovi Moderne galerije pred leti nastal v arhitekturnem studiu Bevk Perović arhitekti, nadgradil pa ga je vodja kavarne in notranji oblikovalec Bine Likeb s svojim bratom Juretom.
Tam je tako mogoče uporabiti nekatere izmed legend mednarodnega in domačega notranjega oblikovanja.
Kavarna Muzeja za oblikovanje in arhitekturo
Pravijo, da se bo muzejska kavarna v Fužinskem gradu vsake toliko spreminjala. Predvsem bo to opaziti med stoli, med katerimi se bodo lahko pojavljali novi primerki.
V arhitekturnem studiu Trije arhitekti so v zasnovi v ospredje postavili stole. Gre za presek teh, ki so opredeljevali naše interjerje v preteklih desetletij. Med katerimi pa niso le oblikovalske ikone, temveč tudi tovarniški kosi. Na stenah okoli teh pa skice nekaterih tovrstnih presežkov in plakati z razstav slovenskih stolov.
Kavarniške stole so darovali posamezniki in organizacije, skozi njihov izbor pa skozi ta element vsakdana presejan čas, nekateri oblikovalski premisleki in izvedbe tega kosa pohištva.
Svojo dodatno priložnost bo kavarna dobila še s širitvijo na atrij fužinskega gradu.
Kavarna Mestnega muzeja
Za obisk mestnega muzeja je ob trenutni razstavi o industrializaciji Ljubljane z naslovom Nova doba prihaja: Industrija-delo-kapital, vsaj še en dober razlog. In sicer muzejska kavarna, zdaj imenovana Stow, ki je bila dolgo po krivici vse prevečkrat pozabljena.
Notranji stekleni prosojni zavoj, ki se dviga iz kleti v zgornje nadstropje, je tam osrednji element. V njej se tako kot v drugih muzejskih prostorih prepletajo staro in novo. Stoli pripadajo našemu času, kamnito tlakovana tla 16. stoletju, rimska cesta, ki jo je mogoče od tam videti pa 2. stoletju. Pogled se skozi steklene stene odpira tudi proti arkadnemu dvorišču, kjer je mogoče preživljati poletja.
V kavarni Stow se z bogatim znanjem posvečajo ponudbi vrhunske kave. Pozornost tako posvečajo njeni sezonski izbiri, praženju in vse do priprave.
Kavarna Narodna galerija
V kavarni Narodne galerije je kavo mogoče piti s pogledom na mesto, ki se odpira skozi velike steklene površine. Ob tem pa še sedeti ob originalnem baročnem Robbovem vodnjaku, simbolu mesta. Tudi tu se je mogoče umakniti v mir, ob tem pa si privoščiti še kakšno od sladkih Zvezdnih pogruntavščin.
Nekatere od tort so si za tu zamislili tematsko. Ena izmed prvih je tako bila posvečena slovenski pesnici, pisateljici in prevajalki Luizi Pesjakovi. Njen portret, ki ga je leta 1855 naslikal Mihael Stroj, po izboru obiskovalcev spada med najbolj priljubljene slike iz zbirke Narodne galerije.
Kavarna SEM
Kavarna SEM (Slovenskega etnografskega muzeja) je s svojim velikim vrtom že nekaj časa precej obiskan ljubljanski lokal. Med razlogi za odhod tja, ob kavi, sendviču, čaju in še čem drugem, pa so tudi dogodki, ki jih tam prirejajo.
V svoj program so uvrstili že marsikaj. Dogajanje pa je živahno tam tudi zvečer. Že to nedeljo, 8. 1., se bo tam tako zgodil še eden od plesnih swing večerov.