Ljubljansko mansardno stanovanje za družino, ki živi v tujini (foto)

Zgodbe stanovanj v arhitekturnem studiu Gaber Jovanovič s ciljem, da bodo te dolgo kar najbolje odražale uporabnikove želje in potrebe, razvijajo počasi in v tesnem sodelovanju z naročniki. Nič drugače ni bilo niti v primeru ljubljanske mansarde.

Arhitekta Petra Gaber Jovanovič in Sašo Jovanovič sta dobila nalogo, da zasnujeta stanovanje za štiričlansko družino, ki živi v tujini, vsako leto pa se za dobre tri mesece preseli v Ljubljano.

Visoki stropi mansarde so omogočili zasnovo dvovišinskega prostora.

Na jugu pogled na Grad, na severu na Alpe

Načrtovanje interjerja se je tako začelo na 75 kvadratnih metrih na vrhu stanovanjske hiše s pogledi na južno stran proti Ljubljanskemu gradu ter na severno stran na cesto in Kamniške Alpe. Prostori so bili prazni, želja pa, da v opremo vključita tudi nekatere že obstoječe kose pohištva naročnikov.

Dnevni del oblikuje zračna in svetla kuhinja z otokom in jedilno mizo, ki se na lesenem podestu nadaljuje s kavčem in knjižnimi policami.

Mansarda predstavlja izziv

"Mansarda pri zasnovi interjerja predstavlja svojevrsten izziv. Z visokimi stropi je zanimiva, ker v njej lahko nastane dvovišinski prostor," pravi arhitektka Petra Gaber Jovanovič. V tem primeru so v galerijo umestili spalnico, razporeditev pa zastavili na način, da je prostor do potankosti izkoriščen. Shranjevalni prostori so tako skriti pod galerijske stopnice in za vrata stenskih omar.

Shranjevalni prostori so skriti pod galerijske stopnice in za vrata stenskih omar.

Stanovanje z le enimi vrati

Hodniki in na manjše sobe razdeljeni notranji prostori arhitektoma niso blizu. Stavita namreč na koncept sobivanja, kar je "delno povezano tudi s sodobnim načinom življenja, zaradi česar smo zelo malo doma, zato je škoda, da bi se vsak zapiral v svojo sobo", pojasnjuje arhitektka.

Mansardi tloris sta zato začrtala skozi krožne poti, kjer se en prostor preliva v drugega. Pri tem vrata predstavljajo ločnico med preostalim delom le v kopalnici.

Spalnica je svoje mesto dobila na galeriji.

Odprto-zastrti prostor

Dnevni del oblikuje zračna in svetla kuhinja z otokom in jedilno mizo, ki se na lesenem podestu nadaljuje s kavčem in knjižnimi policami. Od tu naprej se skozi krog v steni pogled, do neke mere pa tudi pot, nadaljuje v otroško sobo. Od tam je mogoče mimo garderobnih omar priti nazaj do predprostora in kuhinje, od tam pa po stopnicah v jedilnici do spalnice.

V odprti, a hkrati nekoliko zastrti zasnovi je tako možnosti za hkratnost veliko. Medtem ko nekdo kuha, lahko za jedilno mizo otroka na primer delata domačo nalogo ali pa se na podestu igrata. Delo je mogoče tudi za mizo ob steni dnevnega prostora, branje pa na primer na kavču. Po potrebi je mogoč tudi umik v zgornji prostor. To je sobivanje, ki ga poudarjata arhitekta. Različni ambienti so v prostoru med seboj povezani, a hkrati do neke mere tudi ločeni.

Leseni podest v dnevni sobi je s krogom v steni s pogledom, na neki način pa tudi s prehodom, povezan z otroško sobo. Odprtina v steni pa ima lahko več vlog, kdaj lahko postane tudi prizorišče otroške lutkovne predstave.

Oblečen v les

V stanovanju prevladuje les, na tleh je to oljen hrast, medtem ko so obloge na stenah iz brezove vezane plošče. Izbira svetlega naravnega materiala v prostor vnaša občutek prostornosti, umirjenosti in topline.

Posebna pozornost je posvečena tudi osvetljevanju. Za enakomeren ritem naravne svetlobe so poskrbeli z namestitvijo strešnih oken. Ob tem ti k prijetnosti bivanja prispevajo tudi z razgledi. Med sekljanjem na kuhinjskem prtu je tako mogoče gledati v nebo, na okoliško naravo in mesto. Podobno je tudi v drugih delih domovanja, kar je ena od prednosti mansard, ki se s pogledi od zgoraj in navzgor odpirajo v prostor ter s tem zagotavljajo določeno odmaknjenost.

Glede na dogajanje v stanovanju je mogoče postavitev na lesenem podestu spreminjati.

Vremenske okoliščine v notranjosti

Dodatno k naravni svetlobi prispeva tudi okno, ki so ga naredili nad dnevno sobo – prej na tem delu visok strok so spustili. Na ta način so se izognili tudi prostorski neenakomernosti, hkrati pa v sredino bivalnega dela spustili vremenske okoliščine.

Pa vendar, ravno zaradi številnih oken in svetle opreme v stanovanju tudi ob deževnem dnevu ni preveč melanholično vzdušje.

Za enakomeren ritem naravne svetlobe so poskrbeli z namestitvijo strešnih oken, skozi katera v notranje prostore prehajajo vremenske okoliščine.

Ljubljanska mansarda pred obnovo in po njej