TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Torek,
26. 1. 2010,
14.13

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 26. 1. 2010, 14.13

9 let

STO: Lani boljše, kot smo pričakovali

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Slovenska turistična organizacija ocenjuje lanske rezultate slovenskega turizma kot zadovoljive. Število vseh gostov in nočitev je sicer upadlo za odstotek, število domačih pa se je povečalo za 6 %.

Za leto 2010 Slovenska turistična organizacija (STO) predvideva od 3 do 4 odstotke več nočitev kot lani, od tega naj bi tujih turistov prišlo za en odstotek več, domačih pa za 5 odstotkov več. Med aktivnostmi za letos velja omeniti vsebinsko nadgradnjo spletnega portala slovenia.info, ki že sedaj beleži primerljiv obisk kot soroden avstrijski portal in jutrišnje odpiranje informativnega urada STO v prostorih slovenskega veleposlaništva v Londonu. STO bo letos sodeloval na 44 turističnih borzah in sejmih, kar je sicer nekoliko manj kot lani, že naslednji mesec pa bo Slovenija partner na praškem sejmu Holiday World in beograjskem IFT. Slovenija se bo predstavila kot država naravnih lepot, aktivnih počitnic in specializirane ponudbe, v katero med drugim sodijo wellness, turizem v zidanicah, vinske ceste, kulinarika.

Pomembna bo tudi promocija v okviru športnih dogodkov doma in v tujini ter predstavitev Ljubljane kot prestolnice knjige 2010 in Maribora kot evropske prestolnice kulture 2012. Letos bo za promocijo namenjenih okoli 9,7 milijona evrov, od tega dober milijon lastnih sredstev, država pa bo namenila 100 tisoč evrov več kot lani. Temu je treba prišteti še razpisna sredstva ministrstva za gospodarstvo in evropska sredstva, za katera se bo STO prijavil, je na novinarski konferenci in v pogovoru za siol.net razkril direktor STO mag. Dimitrij Piciga.

Lani je slovenski turizem upadel za en odstotek, številke so rahlo rdeče, pa vendarle niste pesimistični … Treba je upoštevati dogajanja v celi turistični panogi. Ob najhujšem udaru, nekje do pozne lanske pomladi, bi bili zadovoljni tudi z minus deset odstotki, na srečo pa se je marsikaj pokazalo kot pretirana bojazen. Lansko leto se je izšlo po prvotnih pričakovanjih, ki so v začetku lanskega leta napovedovala od nič do minus dva odstotka. Na koncu pa rezultatov, seveda, nismo veseli, so pa realno pričakovani in boljši kot v Evropi, kjer je turizem padel za 6 odstotkov, ali kar v svetu, kjer je padec štiriodstoten.

Pri denarju je zgodba še nekoliko slabša, ker so se lani vsi turistični ponudniki morali cenovno prilagoditi – znižati cene, dodati storitve – in je bil ta padec lani po ocenah Gospodarske zbornice sedemodstoten. V primerjavi z drugimi panogami je to še en dokaz, da je turizem trpežna panoga. Mislim pa, da to prilagajanje cen vendarle ni bilo takšno, da ga v letu ali dveh ne bi mogli nadoknaditi in da smo cene znižali ravno toliko, da je število nočitev skoraj enako.

Ali je rast števila domačih turistov posledica recesije ali okrepljene zavesti o počitnikovanju doma? Zahtevno vprašanje … Treba je priznati, da je dopustovanje blizu doma trend, ki se je pojavil v recesiji, a imamo po drugi strani celo paleto novosti v Sloveniji: številna nova zdravilišča, bazeni, obnovljene vsebine, okrepljeno trženje – pa ne samo STO … Upam si trditi, športno povedano, da je izid med dejavnikoma neodločen.

Skozi Slovenijo se, zlasti poleti, vali veliko tranzitnih turistov – so že v Sloveniji, a peljejo naprej. Kako jih obdržati v Sloveniji vsaj za kakšen dan? Slovenija je in vedno bo zaradi svoje geoprometne lege tranzitna država. Ko nekdo že ima rezervirane počitnice, denimo, na Jadranu, je takrat napačen čas, da jim ponujamo Slovenijo. Tem gostom je namenjen naš projekt "Na lepše – Next Exit", da jim o Sloveniji, skozi katero se peljejo, čim več povemo, da jim ponudimo kakšen namig, potem sledi vabilo, da še kdaj pridejo k nam. Lep primer so "kampisti", ki v manjšem obsegu rezervirajo vnaprej svoje celotne počitnice – njih že na sejmih nagovorimo, da na svoji poti dan ali dva prespijo v Sloveniji. Nekdo , ki ima hotelsko rezervacijo, se ne bo ustavil, bolj prožne pa je treba nagovarjati že prej. Tranzitnim potnikom Slovenija ni neznanka, to je treba izkoristiti. Tranzitni gost je zelo impulziven in avtoceste, čeprav so nesporno nujne, so nekaterim turističnim ponudnikom zelo zmanjšale tranzitno izpostavljenost. Poleg tega pa ni gosta, ki vsaj prvih dveh nočitev na počitnicah ne bi imel že rezerviranih – in to velikokrat prek spleta. Tabel "Zimmer frei" na cestah – tudi ob jadranski obali – ali akcijskih letakov sploh ni več, ker preprosto ne učinkujejo, vsi že imajo rezervirano. Naši sobodajalci pa sploh ne razumejo, da ne more uspeti, če ga ni na spletu. Tranzitne potnike lahko nagovorimo za prihodnost. Smo pa ena redkih držav, kjer lahko počitnice kupite prek spleta, ponudnikom namestitev ponujamo brezplačno predstavitev.

Slovenija, Slovaška, Slavonija – celo v bližnjih državah smo marsikje neprepoznavni in nas zamenjujejo. Kako to preprečiti? Vedno manj je tega, a še vedno je. Ravno zato smo se s slovaško turistično organizacijo – ker sta obe državi na svetovnem nogometnem prvenstvu – odločili narediti skupni spletni kviz o podobnostih in razlikah med državami. Namenjeno je evropskem občinstvu, zmagovalec pa bo odpotoval v JAR na eno tekmo slovenske in eno tekmo slovaške reprezentance. Najbolj nerodno je, ko do zamenjav pride na protokolarnih ravneh. Zamenjava Slovenija – Slovaška se nekako še lahko zgodi, večja žalost je, ko jim moramo razlagati, da Slovenija ni Beograd in da ni več Jugoslavija – morda je to nekoliko tudi kritika na naše delo, a pri takih zamenjavah se je že treba malo vprašati tudi o pismenosti in splošni kulturi. Ali pa, denimo, Italija – do Milana nas še poznajo, bolj proti jugu pa so tudi tržni pristopi drugačni in je potencialne goste treba ozaveščati bolj z osnovami – Slovenija, od Trsta malo naprej, cenejša in lepša.

Od katere izmed strategij STO za leto 2010, ki bo, kot pravite, še eno zahtevno leto, pričakujete največ učinka? Vsaj dve spremembi nas navdajata z optimizmom. Ena je uresničevanje trajnostnega oz. zelenega marketinga – predvsem v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji in delno Italiji, bomo Slovenijo predstavili kot deželo z nizko ogljično dostopnostjo in deželo, ki omogoča uživanje v naravi. Drugo je zagotovo akcija na angleškem trgu, ki je marketinško povezana z nogometom. Slovenijo želimo kot izzivalno, novo, dinamično, predvsem dopusta vredno destinacijo angleškemu občinstvu predstaviti na sarkastično angleški način – in na koncu, če bomo zmagali na svetovnem prvenstvu, lahko pri nas celo počitnikujejo zastonj.

Ne spreglejte