Četrtek, 26. 11. 2020, 8.30
3 leta, 11 mesecev
Priprave Letalnice bratov Gorišek v polnem teku
V Planici posebna pravila #video
Če bi bilo stanje v svetu normalno, bi se pred svetovnim prvenstvom v poletih v Planici pogovarjali le o športni plati in morebitnem svetovnem rekordu. A je koronavirus vnesel nevšečnosti v vseh vidikih našega življenja. Prilagajati se morajo tudi organizatorji decembrskega planiškega praznika, da bodo uredili nemoteno tekmo v boju za odličja.
Glede priprave Letalnice bratov Gorišek, ki bo med 10. in 13. decembrom gostila svetovno prvenstvo v poletih, vse poteka po ustaljenem redu. Planiški delavci imajo že lep čas dodobra zavihane rokave, da bo velikanka pripravljena do potankosti.
Vodja Nordijskega centra Planica Jelko Gros, ki bo na prvenstvu še zadnjič v vlogi vodje tekmovanja, dnevno nadzoruje in koordinira vse potrebno. Veliko je bilo okoli letalnice že postorjeno in veliko še bo, poudarja.
Do naslednje sobote naj bi bila letalnica v celoti pokrita s snegom
"Če gremo od vrha navzdol, smo začeli delati zalet 15 dni nazaj. Dobljen led smo nanašali na zaletišče. Sproti smo ga zalivali. Včeraj smo prvič vrezali smučino. Danes pride geometer, da jo preveri, da ni kakšnega ovinka. Ko bo potrdil, bomo počasi vsak dan zniževali navzdol in malenkostno zalivali," je spregovoril o prvem segmentu, v katerem bo zaradi popoldanskega termina tekem vidna novost. Zaletna miza bo namreč osvetljena.
Kako potekajo priprave Letalnice bratov Gorišek (Foto: Matic Velej Klanšek/Sportida)
Nato se je dotaknil spodnjega dela slovenskega ponosa: "Za seboj imamo že spomladansko delo. Sneg smo deponirali in pokrili s sekanci. Jeseni smo ponovili vajo in jih odstranili. Približno 40 odstotkov snega se je zaradi poletnih temperatur izgubilo. Z ratrakom počasi začenjamo tiščati sneg po letalnici. Prav tako smo v zaključek izteka pripeljali sneg iz snežnega tunela. V teku je proizvodnja snega. V soboto smo ga že imeli dovolj, kolikor ga potrebujemo za letalnico. To je približno osem tisoč kubikov. Z ratrakom ga moramo le še potisniti po celotni letalnici. To je mukotrpno, dolgotrajno delo za ratrakista. Občutek mora imeti. Računam, da bo do naslednje sobote konec."
Dva koridorja
Ogromno dodatne nevšečnosti imajo pri letošnji pripravi tako delavci kakor tudi organizator prvenstva. Koronavirus je namreč vnesel nemir tudi v smučarske skoke. Držati se morajo številnih ukrepov, prav tako pa bo na letalnici in ob njej potekal poseben režim.
Ledena smučina bo iz dneva v dan dobivala pravo podobo, potem ko jo bodo poglobljevali.
"Naredili bomo dva koridorja. Zeleni koridor bo za skakalce, spremstvo, FIS in delavce OC Planica, ki bodo v neposrednem stiku s skakalci. V svojem mehurčku bodo. V tem koridorju bodo hodili le ljudje, ki bodo negativni na molekularnem testu. Med ekipo delamo A in B skupino oziroma rezervno, če bo kdo na testiranju pozitiven. Da lahko kdo vskoči na njegovo mesto. Dolgotrajno dobro delo OC Planica je tu obrodilo sadove, saj ima praktično vsak človek na svojem mestu namestnika. Če povem zase … Če bi bil pozitiven na covid-19, bo na moje mesto vskočil Aljoša Dolhar (po letošnjem prvenstvu bo na mestu vodje tekmovanja nasledil Grosa, op. a.). Z njim se že zdaj samozaščitno obnašava. Ne srečujeva se. Hipotetično živiva vsak v svojem socialnem okolju. Distanco bova držala do konca. Enako zahtevamo od vseh," pravi Gros.
V preteklosti govorili le o tekmi, zdaj o zaščiti
Nato se je dotaknil še sive cone: "V tej bodo preostali delavci. Njih bomo testirali na dnevni bazi. Zjutraj, preden bodo šli na delovišče, bodo testirani s hitrimi testi. Naredili bomo koridor, kjer bomo ljudi testirali. Potem je še dodatna zgodba. Naredili smo ekipe po desetinah, ki se bodo med seboj menjavale. Te se ne bodo med seboj mešale. Tudi pri malici bodo imeli vnaprej določeno mizo. Mize bodo denimo razkužili pred menjavo in po njej. Maksimalno se bomo potrudili, da ne bo prišlo do okužb."
Montažne luči so potrebne, saj bodo skakalci na delu tudi v poznem popoldanskem terminu, ko bo v Planici že tema.
V preteklosti tovrstne tematike ni bilo na meniju, zdaj pa je organizatorju povzročil dodatne preglavice. Pred tem smo se v večini pogovarjali o tekmi, zdaj o zaščiti tekmovalcev in drugih uradnih oseb.
Rekord? Naš Domen Prevc bi lahko odfrčal
O morebitnem rekordnem poletu še ni bilo govora. Zdajšnja najdaljša daljava znaša 253,5 metra in je v lasti Avstrijca Stefana Krafta, ki je do te znamke poletel v Vikersundu. V Planici je najdlje poneslo Japonca Rjojuja Kobajašija. Lani je pristal pri 252 metrih.
"Zavedati se moramo, da je pred nami svetovno prvenstvo. Na prvenstvu je razlika med skokom s telemarkom ali skokom v kahlo, nočno posodico, kakor želite, vsaj devet točk, kar je devet metrov. Žirija bo poštena in bo omogočila, da vsi skočijo v telemark. Pri 245 ga je mogoče narediti. Zelo težko ga je pri 253,5 metra. Temu primerno je treba delati. Zame je edini dan, ki je možen za presenečenje oziroma možnost za rekord, četrtek. Trening je le trening. Takrat je lahko varljivo. Zaletno mesto se postavi na podlagi dosežkov skakalcev na zadnjih tekmah svetovnega pokala. Letalci pa so vendarle letalci. Naš Domen Prevc bo skakal na začetku denimo, ker ne bo imel nobene točke. Lahko bi bil presenečenje in odfrčal zaradi višjega zaleta, kot bo ta nato postavljen ob koncu štartne liste," razlaga Gros.
Marčevske termike ne bo. Vetra si ne želijo. Peter Prevc pokazal, da se da.
Poleti v Planici so sicer tradicionalno v marčevskem terminu. Nič drugače ne bi bilo glede svetovnega prvenstva, vendar je bilo zaradi pandemije koronavirusa preloženo na december. Razlika je kar devet mesecev, razlika pa je tudi v obnašanju vetra v dolini pod Poncami. Ko so poleti marca, govorimo o termiki, ki povzroči vzgonski veter, z njim pa lahko skakalci lažje jadrajo dlje v iztek Letalnice bratov Gorišek.
Jelko Gros bdi nad pripravo Letalnice bratov Gorišek.
Te v zimskem času ni. In kako je v tem mesecu z vetrom? "Dve možnosti sta. Ali ni nič vetra, morda zvečer malce pobočnika, usmerjenega v hrbet, ali pa veter od kakšne fronte – jugo ali severni veter. Ne bi si želeli tega vetra. Pri jugu bi sicer veter pihal od spodaj navzgor, vendar lahko povzroči obilico težav. Zlasti, če pride močnejši primorski zrak skozi Jalovec. Takrat lahko piha veter tudi do 10 m/s, kar bi pomenilo, da tekme ne bi mogli izpeljati. Želja je, da vetra ni. Ne nazadnje je bil denimo polet Petra Prevca, dolg 248,5 metra in to s telemarkom, storjen z rahlim vetrom v hrbet. Če je kdo v dobri formi, se da pod smučmi narediti vzgonsko blazino. A mora biti tekmovalec v dobri formi, da v takšnih razmerah dobro poleti," je o tej temi še povedal skakalni strokovnjak.
2