Petek, 25. 10. 2019, 10.15
5 let
POGLED S TRIBUNE
Smo ob Dončiću in Rogliču Slovenci še smučarski narod?
Smučarsko razmišljanje na pragu nove sezone … Kdor nogometu ne priznava statusa globalnega športa številka ena ali kdor ne razume svetovne odmevnosti podvigov Jana Oblaka, Primoža Rogliča, Gorana Dragića, Anžeta Kopitarja ali Luke Dončića, ima zamegljen pogled na športno stvarnost. Podobno kot to velja za tiste, ki niso odprli poglavja o tradiciji in narodni športni kulturi. Del železnega repertoarja slednje je vrsto let tudi alpsko smučanje, ki pa svojega zaveznika ne more iskati v času.
Bilo je leta 1989. V letu rojstva Primoža Rogliča. Štiričlanska družina se je zaustavila na parkirišču pred nedeljsko izletniško točko, a vozila ni zapustila. Ne še. Počakala je na razplet druge slalomske vožnje svetovnega pokala, ki jo je spremljala s pomočjo radijskega prenosa. Skozi hreščanje so se slišali značilni zvok robnika na snežni podlagi, "pokanje" količkov in reporterjev glas. In zdaj vprašanje iz leta 2019. Kaj je predstavniku novega rodu, ki ima sodobno tehnologijo z raznolikimi platformami v malem prstu, globalne nogometne ali košarkarske zvezdnike pa pozna do obisti, bolj nenavadno - da je družina prenos spremljala v radijskem prenosu ali dejstvo, da je spremljala smučarsko tekmo?
Skok v zlate čase slovenskega alpskega smučanja ...
Športni aksiom
Da je smučanje slovenski šport, celo nacionalni šport, je vrsto let ali kar desetletij veljalo kot pravilo. Športni aksiom. Spremljanje smučanja in preostalih zimskih športov smo razumeli kot del narodne športne kulture. Deloma zaradi geografske vpetosti v alpski svet, deloma zaradi položaja v nekdanji Jugoslaviji, kjer Slovenci v reprezentancah ekipnih športov niso bili nikoli v večini. Prej izjema kot pravilo. Smučarski uspehi so bili v marsičem svojevrsten nadomestek za vidne dosežke v preostalih panogah. Vse skupaj so zaokrožili osrednji mediji, ki so ta smučarski status le krepili, tako da se je nato prenesel še v poosamosvojitvena leta.
A bolj izkušeni spremljevalci športnega dogajanja bodo znali pritrditi, da je bila evforija ob uspehih Jureta Koširja in pozneje tudi Tine Maze vendarle manjša od tiste iz zlatih časov Bojana Križaja, Roka Petroviča in Mateje Svet. Razloge lahko iščemo predvsem v razmahu preostalih športnih panog, pojavnosti slovenskih športnikov na največjih svetovnih odrih in posledično spremenjenih navadah športnih navdušencev.
Na pragu nove sezone
Smo na pragu nove sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki se bo s tradicionalnim dvojnim veleslalomskim programom ta konec tedna začela v Söldnu. Pa se ob tem vprašajmo, ali lahko alpskemu smučanju še pripnemo priponko slovenskega nacionalnega športa, predvsem v luči dejstva, da slovenska tekmovalna prisotnost v svetovno najbolj priljubljenih športnih panogah še zdaleč ni več izjema, in da slovenski športniki, tako na individualni kot ekipni ravni, v teh panogah nizajo vrhunske rezultate.
Lahko po tem, ko je Luka Dončić očaral košarkarsko Ameriko, ko se je Primož Roglič izstrelil med največje zvezde svetovnega kolesarstva ali ko Jan Oblak ne brani le mreže svojega moštva, temveč tudi položaj med najbolj cenjenimi vratarji na svetu, smučanje, ki je prisotno v precej manj državah, še ohrani tako vidno mesto v dnevnih sobah slovenskih družin?
Vsekakor težje kot pred leti, denimo omenjenega leta 1989, a ob upoštevanju tradicije, medijske privzdignjenosti in športih navad, ki se ne spreminjajo tako hitro, navdušenje nad globalno večjimi športi ne izključuje tradicije zanimanja za alpsko smučanje. Res pa je, da bo pojavnost alpskega smučanja v slovenskem športnem prostoru v precej večji meri odvisna od rezultatske uspešnosti slovenskih tekmovalcev in tekmovalk.
Žan Kranjec se za pozornost slovenske javnosti bori z globalnimi športnimi zvezdniki, iz Slovenije.
Vprašanje smučanja na svetovni ravni
Na priljubljenost smučanja in smučarko obarvanost slovenskega športnega DNK pa vplivajo tudi svetovni trendi. Mnogi strokovnjaki že vrsto let opozarjajo na okorelost mednarodne smučarske organizacije in preskromno raven posodobitve osnovnega smučarskega produkta. Zgolj nekaj očitkov: hiter upad razburljivosti med tekmovanji, predolgi premori, preveliko število tekem, odmaknjenost od mest …
Konkretno, Markus Waldner, direktor moških tekem svetovnega pokala, je pred kratkim razglabljal o izsledkih marketinških podatkov in raziskav televizijske gledanosti. "Spoznali smo, da je naše televizijsko občinstvo stabilno, a z visoko povprečno starostjo. Ta presega 50 let," je na staranje smučarskega občinstva opozoril Waldner. Slovenija verjetno ni izjema. Tudi pri nas se smučarsko občinstvo stara.
Pod črto
Slovenski uspehi v globalno odmevnejših športih, okorelost smučarskega gibanja, globalno segrevanje, ki prav tako vpliva na pojavnost smučanja, in precej širša dostopnost športnih vsebin na različnih platformah ne morejo kar čez noč izkoreniniti slovenskega odnosa do alpskega smučanja, saj gre za del nacionalne športne identitete, ki se je razvijala dolga desetletja. Vsekakor pa lahko navedeni elementi v vse močnejši konkurenci in razpršenosti vsebin vplivajo in tudi že vplivajo na (ne)širitev smučarskega interesa na nove rodove.
2