Sledi Primoža Peterke so zdaj spet bolj vidne

Na dozdajšnjih devetih tekmah sezone smo lahko povsem na vrhu odra za zmagovalce videli kar šest različnih obrazov. Če k temu dodamo dejstvo, da je razlika v skupnem seštevku svetovnega pokala med prvim in petim mestom, ki si ga delita naš šampion Peter Prevc in švicarski as Simon Ammann, vsega 82 točk, je pred nami dovolj zgovoren podatek, kako izenačena je sezona.

A na turneji so vselej mogoča presenečenja. Spomnimo se, kako je lani kot meteor priletel Thomas Diethart in pometel s favoriti. Dvigovati se je začel v celinskem pokalu, nato dobil priložnost v Engelbergu – uvod v turnejo –, kjer je sprva navdušil s četrtim in šestim mestom, prestiž pa pobral na turneji štirih skakalnic.

Prav nihče v Sloveniji se ne bi branil, če bi se zgodovina ponovila. A ne z Deithartom v glavni vlogi, pač pa v režiji kakšnega od slovenskih orlov. Prevc in Jernej Damjan sta se pretekli konec tedna v Engelbergu sukala okoli Diethartovih mest. Zlasti Damjan je s tretjim in četrtim mestom ujel pravi val, ki nekje čaka tudi najstarejšega od bratov Prevc – lani je s tretjim mestom v Oberstdorfu odlično začel turnejo in bil na koncu četrti, kar je zanj najboljša uvrstitev.

Favoritov je malo morje

Onadva sta trenutno naša glavna aduta, ki bi lahko pomislila na dosežek Primoža Peterke iz leta 1997, ko je postal kralj turneje. Tudi on bi bil izjemno vesel, da bi naposled dobil naslednika. Če so bile še pred nekaj leti njegove sledi, ki so vodile k tovrstnemu uspehu, za slovenske skakalce povsem zakrite, so zdaj bistveno bolj vidne. A je jasno, da je to izjemno težka misija, saj mora skakalcem na štirih napravah uspeti osem dobrih skokov. Veter jo lahko zagode že pri enem, lahko pa je usodna tudi malce večja napaka tekmovalca.

In kaj pravi konkurenca? Izpostaviti le enega favorita za osvojitev turneje, je praktično nemogoče.

Turneja ima poseben predznak za Avstrijce in Nemce, saj so vsa štiri prizorišča v njihovih državah, ki imajo tudi največ kapitala za skoke. Pri naših severnih sosedih je v odlični formi Michael Hayböck, veliko pa si obetajo od Stefana Krafta in zlasti Gregorja Schlierenzauerja, ki je bil letos dvakrat na odru za zmagovalce, na katerem je imel v preteklosti praktično kar zagotovljeno mesto.

Za dodatno popestritev dvoboji na izpadanje

Nemci vse stavijo na Severina Freunda. Potem so tukaj tudi Norvežani na čelu z vodilnim v svetovnem pokalu Andersom Fannemelom, izkušenim Andersom Bardalom ter mladim zaledjem (18-letni Phillip Sjoeen je pred sezono dejal, da je njegov cilj osvojiti turnejo, a mu je nato ponagajal padec na uvodu v Klingenthal in se zdaj vrača). Čehi povzdigujejo letos izjemno razpoloženega Romana Koudelko. Švicarji bi z največjim veseljem videli, da bi Simon Ammann zavzel edino neosvojljivo trdnjavo, ki mu še manjka v bogati zbirki lovorik. Japonci stavijo na sproščenost neverjetnega 42-letnega veterana Noriakija Kasaija, ki premika meje razumnega. Če ne bi imel na začetku sezone težav z gležnjem, bi lažje konkuriral prvi mož zadnje zime Poljak Kamil Stoch, ki se vrača v karavano prav na novoletni turneji in bo zanimivo videti, kam ga bo poneslo.

Kakorkoli, obeta se nam razburljiva turneja, ki jo bo popestril še sistem na izpadanje v prvi seriji. Torej, ne spreglejte dogajanja že v nedeljo, ko bo prvi vrhunec v Oberstdorfu (v soboto kvalifikacije), sledili pa mu bodo še v Garmisch-Partenkirchnu (1. januar), Innsbrucku (4. januar) in Bischofshofnu (6. januar).