Schladming: spomin na 1982, pogled proti 2013

Schladming v zadnjih letih slovi predvsem kot prireditelj spektakularnega nočnega slaloma, za katerega je značilno neverjetno navijaško vzdušje, za katerega poskrbi tudi prek 50 tisoč navijačev ob progi in v ciljni areni. A slovenski smučarski zanesenjaki so Schladming še krepko pred uveljavitvijo slalomskega šova pod žarometi izgovarjali s prav posebnim spoštovanjem in tonom, ki je nakazoval na pomembno vlogo v športni zgodovini naroda. Prav minuli mesec je namreč minilo že okroglih trideset let, odkar sta sprva Boris Strel in nato še Bojan Križaj osvojila prvi slovenski kolajni na velikih smučarskih tekmovanjih. Sprožila sta plaz, ki se je nato nadaljeval s Frankovo sarajevsko kolajno in ni popustil vse do danes. Upati gre, da se bo zgodba nadaljevala prihodnje leto, ko bo prav tu potekalo svetovno prvenstvo.

V sicer kar številčni slovenski novinarski odpravi, ki poroča s tekem velikega finala, je tudi Vito Divac, dolgoletni novinar dela, ki pa je pred tremi desetletji v Schladmingu delal kot Tanjugov poročevalec. Ob vrnitvi ugotavlja, da se je smučarsko središče na avstrijskem Štajerskem v teh letih tako spremenilo, da je skorajda neprepoznavno. ''Zanimiva je primerjava s Kranjsko Goro, ki je bila resda že tedaj manjša, a vseeno primerljiva s Schladmingom. Žal je nato slovensko prizorišče tekem svetovnega pokala z nekaj popravki ostalo na svoji ravni, Schladming pa se je razvil v velikanski center, ki ponuja najbolj dovršeno ciljno areno v svetovnem pokalu,'' pripoveduje 60-letni novinar največje slovenske časopisne hiše, ki si šteje v veliko čast, da je bil prisoten ob zgodovinskih prvih slovenskih kolajnah. Tedanja evforija je seveda neponovljiva in za mnoge tudi nepredstavljiva. ''Slovenski navijači so tistega leta množično romali pod Planai, saj je kolajna visela v zraku. Spominjam se kolone avtomobilov, ki se je vila iz Slovenije proti Schladmingu. Pravijo, da je bilo tu 10 tisoč navijačev, ki seveda niso ostali neopaženi. Pred tekmo jih je prijazno pozdravil tudi uradni napovedovalec in jih označil za jugoslovanske prijatelje žganja. Vonj po alkoholu je bil res kar izrazit. Naši smučarji so se po tekmah šalili, da so ob vijuganju alkoholne hlape vonjali že na polovici proge, Bojan Križaj pa je bil celo nekoliko nejevoljen, ko so ga glasni navijači klicali in prosili za avtograme in skupna fotografiranja med ogledom proge in osredotočanjem na svoj nastop,'' se spominja Divac.

V Schladmingu sicer z brezhibno izvedbo finala svetovnega pokala dokazujejo, da so pripravljeni na svetovno prvenstvo 2013. Avstrijci ničesar ne prepuščajo naključju, predvsem pa so v zadnjih dveh letih v obnovitev infrastrukture vložili kar 70 milijonov evrov ter tako poskrbeli, da bo dediščina prvenstva izjemno bogata. Ob ureditvi prog in žičniških naprav so največ namenili za sodoben center ''Planet Planai'', ki stoji ob vznožju tekmovalne proge. Gre za mogočen objekt, ki deloma služi tudi kot platforma za ciljno areno, prvenstveno pa kot vstopna točka na tekmovanja in v razvejan smučarski svet. Pod objektom, v katerem je seveda tudi veliko prostora za trgovine, restavracije in poslovne prostore, so skrite sodobne garaže, tik ob smučišču pa se center zaključuje z mogočnim ciljnim stolpom, imenovanim ''Skygate''. Ob nagnjenosti za 72 stopinj v višino meri kar 35 metrov, prav tako globoki pa so tudi njegovi temelji. Gre za svojevrsten sodobni smučarski spomenik, ki pa služi tudi kot prostor za časomerilce in atraktivna točka za spremljanje tekem.

Nedaleč stran od smučarskega centra hitijo tudi z gradnjo dodatnih hotelov, ki bodo dopolnili že obstoječe kapacitete. V celotni regiji imajo na voljo 26 tisoč postelj, za katere verjamejo, da bodo med prvenstvom prav vse zasedene. Hkrati poudarjajo, da samo prvenstvo ne bo kaj prida ohromilo smučarskega turizma. Svojim gostom namreč obljubljajo, da bo kljub prvenstvu za rekreativne smučarje odprtih kar 85 odstotkov prog. ''Prvi teden prvenstva sovpada tudi s šolskimi počitnicami v dveh zvezdnih deželah, drugi pa s pustnim karnevalom. Obetamo si torej veliko gostov,'' pravi direktor lokalnega turističnega urada Hermann Gruber in ob tem priznava, da se bodo gostje le težko izognili kartelnemu dvigu cen za nočitev, vseeno pa obljublja, da le-te ne bodo poskočile v nebo. ''Slovimo kot cenovno ugodna regija, zato si ne smemo privoščiti občutnih podražitev. Za potrebe prvenstva smo že rezervirali kar 3000 sob in pri tem postavili zgornjo mejo podražitev. Le-ta znaša 20 odstotkov. No, seveda lahko hotelirji, ki se niso odločili za oddajo sob prek uradnega biroja, odločijo, da sobo za 100 evrov ponujajo za 500. A tveganje prevzemajo sami. Izkušnje, denimo tudi iz olimpijskega Vancouvra, pa učijo, da takšni ponudniki ne zapolnijo vseh sob,'' pravi Gruber.