Ilka Štuhec
Žan Kranjec
Četrtek, 19. 3. 2020, 4.04
4 leta, 8 mesecev
MATJAŽ VRHOVNIK, 20 LET POZNEJE
Odpisani smučarski revolucionar že 20 let čaka na naslednika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
2
Na današnji dan pred 20 leti je Špela Pretnar visoko v zrak dvignila slalomski kristalni globus, Matjaž Vrhovnik pa je slalomsko sezono končal na tretjem mestu. A če sta v ženski konkurenci Tina Maze in Ilka Štuhec vestno skrbeli za nadaljevanje zgodbe o uspehu, pa 47-letni nekdanji prvokategornik še vedno čaka na naslednika. Zgodba o Vrhovniku pa je več kot le zgodba o nekdanjem tretjem slalomistu sezone. Gre namreč za svojevrstnega revolucionarja, ki je dodobra "skrajšal" slalomske smuči in poskrbel za uradne omejitve.
"V Bormiu. Na finalu svetovnega pokala," je brez omahovanja odvrnil na vprašanje, kje je bil na današnji dan pred dvajsetimi leti. "Takšne stvari pač ostanejo v glavi," v smehu pojasnjuje Matjaž Vrhovnik, še vedno zadnji slovenski moški alpski smučar s kolajno v svetovnem pokalu. Že dve desetletji. Vse od sanjske sezone 1999/2000, ki jo je z natančno dva tisoč točkami, kar je še danes moški rekord, zaznamoval Hermann Maier. Od sezone, ki jo je z zmago v slalomskem seštevku zaznamovala Špela Pretnar, s tretjim mestom v superveleslalomskem seštevku pa ozaljšala Mojca Suhadolc. Tudi Vrhovnik je bil tretji, za norveškim dvojcem Kjetil Aandre Aamodt-Ole Christian Furuseth ter pred kar petimi Avstrijci v nizu.
Letos je pričakoval, da se bo otresel statusa zadnjega dobitnika moške kolajne, saj je bil Žan Kranjec celo v boju za veleslalomski mali kristalni globus, na koncu pa ga je pičlih pet točk ločilo od brona. "Nikoli nisem nosil rdeče majice. Žan jo je. Napadal sem. Nisem bil obremenjen z branjenjem. Vedno pa je lažje napadati kot pa braniti," je vzporednico s Kranjcem potegnil Vrhovnik in dodal, da gre razloge za tako dolgo obdobje brez odličja iskati tudi v razpadu njegovega rodu.
"Že dolgo nismo imeli tako dobrega smučarja. Upam pa si trditi, da tako dobrega veleslalomista nismo imeli še nikoli. Tudi v pogovoru z njim sem večkrat začutil odločnost in željo. Zato sem bil prepričan o tem, da bo Žan letos osvojil kolajno. Januarja sem razmišljal, da bo osvojil tudi globus. Bil je na vrhunski poti. Žal sta prišli tekmi v pogojih, ki mu niso pisani na kožo. Nato mu je tudi forma malce zanihala. On zna marsikaj. Tudi zmagati. Za piko na i pa se bo moral naučiti še ohranjanja vrhunskosti od začetka do konca," meni Vrhovnik.
Na današnji dan leta 2000.
Napadalec iz ozadja
Na današnji dan je sezono zaključil s tretjim mestom v Bormiu in tako tudi potrdil skupno tretje mesto. To je bila njegova četrta uvrstitev na stopničke v tisti zimi, ko je slavil tudi edino zmago v karieri (Adeloboden). "Na prvi tekmi v Vailu sem nastopil s številko 50, ko se nikomur ni zdelo vredno pogledati proti semaforju. A prebil sem se med deseterico. Prvič v karieri sem začutil, da takšen položaj lahko ohranim. Še več, tudi nadgradim. Preprosto, bil sem samozavesten. Nisem se več obremenjeval s pogoji. Le užival sem," se spominja danes 47-letni smučarski upokojenec.
Po osmih zaporednih uvrstitvah med deseterico pa je zaslišal notranji alarm, ki ga je opozarjal, da bi to lahko bila njegova sanjska sezona. "Da, začel sem razmišljati tudi o kolajni. To je bila sezona brez olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva, zato sem bil še toliko bolj osredotočen. Priznam pa, da zaključek ni bil preprost. Če sem bil sprva neobremenjen, pa sem nato vse bolj pogosto poslušal pogovore o boju za odličje. To se usidra v podzavest," pravi član izjemnega slalomskega rodu.
Zgolj v tisti sezoni je namreč slalomske točke svetovnega pokala osvojilo kar sedem slovenskih smučarjev. Ob tem je zanimivo, da je bil glavni trener ekipe zdajšnji Kranjčev šef Klemen Bergant.
Štirikrat na stopničkah. Vedno v letu 2000.
S seznama za odstrel na stopničke
A da bi dobili celostno sliko Vrhovnikove sezone kariere, se moramo preseliti v predhodno zimo. Končal jo je kot 35. slalomist svetovnega pokala. Ob izjemno močni notranji konkurenci mu je že grozil izpad iz reprezentance. "Bil sem na odpisu. Zame se je zavzel pokojni Tomaž Cerkovnik. 'Nekaj se mora spremeniti,' so mi dejali. To sem razumel. Da, imel sem nekaj rezultatov, a po drugi strani nisem napredoval. Bil sem delavec. Prav nič pa nisem izzival," se spominja Ljubljančan, sicer član dolenjske Krke Rog.
Do preloma je prišlo v maju leta 1999. Na enem od treningov se je serviser Primož Finžgar pojavil s prototipom novih Elanovih smuči. "Takrat smo tekmovali na 195 cm dolgih smučeh. Tiste so bile kar 25 cm krajše, a precej širše in mehkejše. Ob koncu treninga sem jih preizkusil in bil presenečen nad hitrostjo zavoja. Nato sem v Elanu predlagal, naj v te smuči namestijo v tekmovalno sredico. Po enem mesecu sem na treningih z lahkoto premagoval vse postavitve in sotekmovalce 'nažigal' za sekundo ali več," se poletja pred prebojem spominja naš sogovornik.
"Ko sem na zadnjih treningih prehiteval tujo konkurenco, me še vedno niso jemali resno. No, panika pa je nastala, ko sem začel hitro smučati tudi na tekmah. Sprva seveda z visoko štartno številko. Konkurenca se je odzvala kar sredi sezone. Paradoks celotne zgodbe pa je, da sem sezono začel z najkrajšimi smučmi, zaključil pa sem jo z najdaljšimi, saj so se vsi približevali dolžini 160 cm," pripoveduje smučar, ki je tako v slalom vnesel revolucijo, na katero se je odzvala tudi FIS. Ta je zakoreninila pravilo o 165 centimetrih kot spodnji meji dolžine moške slalomske smuči.
Tesna vez s Špelo Pretnar
Vrhovnik, ki se je po sanjski sezoni tudi zaradi zdravstvenih težav nato hitro umaknil z najvišjih mest in se tekmovalno poslovil leta 2003, ostaja vpet v smučanje. Deloma kot občasni strokovni sodelavec nacionalne televizije, hkrati pa kot trener Pike Dvornik in podpredsednik Smučarskega društva Krke Rog.
Veže pa ga tudi tesna športna vez s Špelo Pretnar. Ne le zaradi tega, ker je na isti dan s slalomskim globusom pred 20 leti tudi ona prišla do uspeha kariere. Štiri tedne pred tem sta namreč na isti dan poskrbela za dve slovenski zmagi v svetovnem pokalu. On je bil prvi v Adelbodnu, ona v Aareju. Podvig sta 19. 12. 2018 ponovila Žan Kranjec in Ilka Štuhec. Prvi je dobil veleslalom v Saalbachu, druga superveleslalom v Val Gardeni.
2