Nedelja, 20. 3. 2022, 19.00
2 leti, 1 mesec
Pogovor z Robertom Mastnakom, očetom in trenerjem Tima Mastnaka
Oče Tima Mastnaka: Iz želje po uspehu smo postali profesionalci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Robert Mastnak je nepogrešljiv del kariere Tima Mastnaka.
Robert Mastnak je nepogrešljiv del kariere deskarja Tima Mastnaka. Ni samo njegov oče, ampak tudi trener, serviser, voznik, kuhar, motivator in še bi lahko naštevali. "Ko dosegaš take uspehe, kot jih Tim, je to delo velik privilegij. Družinski projekti so v slovenskem športu zdaj že kar stalnica. Ko je težko, preprosto stisneš zobe, drugače ne gre. Če bi imeli na voljo vrečo denarja brez dna in bi lahko plačevali profesionalce, bi bilo drugače, tako pa smo mi sami postali profesionalci. Iz gole želje po uspehu," pravi Mastnak.
Danes se je v Berchtesgadnu v Nemčiji končala sezona svetovnega pokala v deskanju paralelnih disciplin. Na sklepnem delu sezone sta bila prisotna dva slovenska predstavnika, Žan Košir, ki je na zadnji tekmi paralelnega slaloma zasedel deveto mesto in sezono končal na 14. mestu v skupnem seštevku, in Tim Mastnak, ki se od najuspešnejše sezone v svoji karieri poslavlja z 11. mestom v slalomu in tretjim mestom v posebnem seštevku paralelnega veleslaloma.
Z Mastnakom je bil, tako kot že vrsto let, tudi njegov oče Robert, ki je nepogrešljiv del njegove kariere. Ni samo sinov trener, ampak tudi voznik, serviser, kuhar, motivator … Za pogovor smo ga ustavili na Rogli, kjer je njegov sin proslavljal tretje mesto v paralelnem veleslalomu.
Vaš sin nam je v intervjuju povedal, da ste zanj in za njegovo kariero neprecenljivi in da ste storili toliko, da vas nihče ne more dovolj dobro plačati. Kako vi gledate na vaš prispevek k njegovi karieri? Gre za garanje ali privilegij sodelovati s svojim otrokom na tak način?
Ko dosegaš take uspehe, kot jih Tim, je to delo velik privilegij. Družinski projekti so v slovenskem športu zdaj že kar stalnica. Ko je težko, preprosto stisneš zobe, drugače ne gre. Če bi imeli na voljo vrečo denarja brez dna in bi lahko plačevali profesionalce, bi bilo drugače, tako pa smo mi sami postali profesionalci. Iz gole želje po uspehu.
"Sploh težko opišem. Takega človeka ne moreš zaposliti. Zakaj? Ker ga ne moreš plačati za toliko, kolikor prispeva. Tudi na smučarski zvezi bi se morali zavedati, da mi oče ni v breme, ampak v veliko pomoč. Tudi avstrijska zveza je sprejela očeta Marcela Hirscherja. Ogromno tekmovalcev ima zraven očete, ki jim veliko pomagajo. Oče je nekdo, ki ti 24 ur na dan želi najboljše. Moj oče živi za to. V pokoju je in živi za moje deskanje," je v intervjuju za Sportal vrednost svojega očeta opisal Tim Mastnak.Kako se spomnite začetkov? Kdaj ste začeli verjeti, da ima Tim velik potencial?
Že od vsega začetka. Najprej je treniral smučanje. Spomnim se, ko smo šli na tekmo v Imst in je padel enkrat, dvakrat, trikrat in je žena vprašala, ali to sploh ima kakšen smisel (smeh, op. p.) … No, nekako se je vedno pobral in bil tako hiter, da je skoraj vse ujel. Zdaj je v letih, ko je dobil stabilnost, in to je zelo pomembno.
Če bi letos upoštevali zgolj kvalifikacije, bi Tim zagotovo dobil kristalni globus. Zadnji dve leti je edini tekmovalec, ki je nastopil v prav v vseh finalnih bojih paralelnega veleslaloma, kar veliko pomeni. Izjemno sem tudi vesel, da je na Rogli, na domači tekmi, osvojil tretje mesto, kar po vrednosti spada takoj za olimpijsko medaljo, in da se je na tretje mesto prebil tudi v skupnem seštevku veleslaloma. To mi ogromno pomeni, saj kaže na konstantno skozi celotno sezono.
Tim je napovedal, da bo skušal izboljšati tudi svoje predstave v paralelnem slalomu. Sta že skovala načrt?
Se trudiva. Na predzadnji slalomski tekmi v Piancavallu je samo za 17 stotink zgrešil uvrstitev v osmino finala (na zadnji tekmi v Nemčiji je bil že 11., op. p.). Vedno bližje je. Potrebuje več samozavesti in več prevoženih vratc. Želi si izboljšati štartno številko in postaviti temelje za prihodnjo sezono.
"Pri najinem odnosu je najpomembneje to, da oba gledava v isto smer. Ne otežujeva življenja eden drugemu, ampak si pomagava. Ogromno časa preživiva v avtodomu, kjer je malo prostora in se ne moreva skriti eden pred drugim. Pomembno je, da je v ozadju vedno dobra volja."
Kako uravnavate odnos oče–sin, trener–športnik? Je meja zabrisana ali se ta odnos spreminja odvisno od tega, ali gre za tekmovalno okolje ali prosti čas?
Težko rečem, je pa pri tem najpomembneje to, da oba gledava v isto smer. Ne otežujeva življenja eden drugemu, ampak si pomagava. Ogromno časa preživiva v avtodomu, kjer je malo prostora in se ne moreva skriti eden pred drugim. Pomembno je, da je v ozadju vedno dobra volja. Tim se včasih, ko zvečer zadremam, po tem, ko mu pripravim desko in skuham večerjo in sem seveda utrujen, šali, ali sem poleti premalo treniral (smeh, op. p.).
Kaj kuhate na poti? Kakšna hrana vama tekne?
Moram priznati, da nama večino hrane za na pot pripravi žena – od domače juhice, golaža, paprikaša, zrezkov … Tim vse rad je, le dan ali dva pred tekmo bolj pazi, kaj poje. To mu daje psihološko in fizično moč.
Starša in sestra Tima Mastnaka.
Že večkrat ste bili na olimpijskih igrah. V kakšnem spominu vam bodo ostale letošnje?
V krasnem, škoda le, da so bile v znamenju korone in zato precej drugačne. Zaradi nevarnosti okužbe smo bili vsi skupaj v precejšnjem stresu. Neprestano me je skrbelo, da se ne bi jaz okužil, da ne bi okužil Tima – če bi se kaj takega zgodilo, bi mi bilo grozno žal. Vsako jutro, ko sva uspešno prestala testiranje na koronavirus, sva bila izjemno vesela.
Mastnak s srebrno olimpijsko medaljo.
Najina prednost je bila, da sva vajena bivati na majhnem prostoru, zato naju to, da smo se držali bolj zase, ni motilo. Mi je pa žal, da se nismo mogli družiti v slovenski hiši, a zaradi zdravstvenih razmer to povsem razumem. Stalno sem imel občutek, da moram paziti, da se ne okužim in da ne okužim koga drugega.
Precej bolj sproščeno je bilo potem na sprejemih ob vrnitvi v Slovenijo? Ste bili presenečeni nad odzivom Slovencev?
Neverjetno. Doma so nama priredili tak sprejem, da si misliti ne moreš. Nisem si mislil, da toliko ljudi spremlja deskanje. Res sem čutil privilegij, da živiva v takšnem okolju.
Ste se pred tem zavedali, kakšno vrednost ima olimpijska medalja? Tim se je domov vrnil že z malim kristalnim globusom, srebrno medaljo s svetovnega prvenstva, a takega odziva kot zdaj ni bilo še nikoli.
Očitno veliko večji krog ljudi spremlja olimpijske igre kot pa svetovno prvenstvo. Sicer pa sva zdaj usmerjena na srebrno medaljo, bova pa trenirala, da bova nekoč preskočila tudi na zlato. Pred naslednjimi olimpijskimi igrami sta še dve svetovni prvenstvi, tako da bo priložnosti še precej.
Preberite še:
