Torek, 2. 2. 2021, 12.23
3 leta, 9 mesecev
Neverjetna zgodba Eirin Marie Kvandal
Nova zvezda skokov z dvema ploščicama in 22 vijaki v hrbtu
Zgodba 19-letne norveške skakalke Eirin Marie Kvandal, ki je nedavno zmagala pri nas na Ljubnem, je nekaj posebnega. Pred dvema letoma je prestala težko operacijo hrbta, zdaj pa kljub vsem oviram kaže odlične predstave na skakalnicah.
Ko je Eirin Maria Kvandal na Ljubnem zmagala, je bilo za vse ljubitelje smučarskih skokov to veliko presenečenje. Zlasti, ker je na prvi tekmi v Ramsauu zasedla šele 33. mesto. A je 19-letna skakalka kmalu pokazala, da cilja na najvišja mesta.
Tudi na zadnji postojanki svetovnega pokala v Titisee-Neustadtu bi jo lahko videli na odru za zmagovalke, če ne bi imela pri ekstremnih daljavah težav pri doskoku. Tako v soboto kot v nedeljo je v drugo na ta račun izgubila veliko sodniških točk. V nedeljo je celo padla, a zapustila Nemčijo s šestim in 14. mestom.
Eirin Kvandal: rocking the ski jumping world with 2 metal rods and 22 screws in her back.
— Ski Jumping Women Norway (@sjwomennorway) January 31, 2021
Read the inspiring story of the Mosjøen girl in the link!#skijumping #skijumpingfamilyhttps://t.co/SFA7qx4sNH
Za mnoge je njen skok proti vrhu presenečenje, a ne za Norvežane, ki pobližje spremljajo njeno posebno zgodbo. Oče jo je spoznal s smučarskimi skoki, je povedala v pogovoru za norveško TV2: "Čutila sem adrenalin, ko sem skočila in zdelo se mi je zabavno."
Težave z ukrivljeno hrbtenico
Ko je začela hoditi v srednjo šolo, je njena mama opazila, da ima hči dodobra ukrivljen hrbet. Sprva so jim dejali, da ni nič hujšega, a so jo imeli pod nadzorom. Pri 15 letih je pred njo bila odločitev, ali se lotiti skokov povsem resno ali ne. Mama je bila sprva skeptična, a se je kljub temu preselila v norveško skakalno središče Trondheim.
Težave s hrbtom so se nadaljevale, dokler ni obiskala zdravnika v Trondheimu, s katerim so naredili rentgen. Rezultat jo je šokiral. Nikdar ne bo pozabila tistega dne. Eirin ima nekaj, kar se imenuje prirojena skolioza. Njena hrbtenica je bila ukrivljena in večina ljudi s tem živi normalno. A ne mlada Norvežanka, ki je želela še naprej skakati.
Sprva so pomislili, da bi nosila steznik, vendar ta rešitev ni padla na plodna tla. Druga možnost je bila operacija. Težava s hrbtenico ni vplivala na njeno vsakdanje življenje, a je imela težave pri skokih: "Hodiš nekoliko poševno, vendar o tem ne razmišljaš."
Ukrivljenost hrbtenice je bila v zgornjem delu telesa, kar je omogočalo operacijo. Če bi bila težava v spodnjem delu, bi to pomenilo konec njene kariere. Kljub vsemu je zdravljenje zelo resno, če pride do posega.
Operacija, 22 vijakov in dve ploščici
"Prva stvar, na katero sem pomislila, so bili smučarski skoki. Sprva je bilo mišljeno, da operacija ne bo nujna. A ko smo naredili vse preglede, je bila to edina rešitev. Zato sem bila presenečena. Operacije se nisem bala. V glavi sem imela bolj to, koliko treningov bom izpustila. Jasno, da sem se bala, kaj se lahko zgodi. Kolikor vem, ni noben norveški skakalec imel takšne operacije. Ključno je bilo, da smo zgornji del operirali, preden bi se težave premaknile na spodnjega. Zdravnik mi je prav tako dejal, da bom po šestih mesecih lahko normalno trenirala."
Pisal se je tretji december 2018, ko se je ulegla na operacijsko mizo. Operacija je trajala sedem ur, v hrbtenico pa so ji vsadili dve ploščici in kar 22 vijakov. "Ko so me zbudili, so me vprašali, če čutim noge. K sreči sem jih. Nisem bila paralizirana."
Operacija je bila uspešna, specialisti so ji poravnali hrbtenico, ko se je zbudila, je bila celo štiri centimetre višja: "Bolelo me je. Kakšen mesec je bilo slab, nato se je stanje začelo izboljševati. Bolečina ni bila močna, a je vseeno utrujajoče, če več mesecev hodiš z bolečino v hrbtu. Tisti časi so bili zame zelo težki."
Po osmih mesecih prvi skok
Čez nekaj tednov je lahko začela s športnimi aktivnostmi, ki niso smele povzročati tresljajev: "Smučarski skoki so bili tisti, ki so me ves čas motivirali."
Po šestih mesecih, tretjega junija 2019, je napočil čas za trening. Od tistega dne so se ji spet odprla obzorja smučarskih skokov. A je morala sprva pridobiti mišično maso, da breme ni padlo na hrbet.
"Z ničle sem začela, vendar sem hitro napredovala," pravi Kvandalova. In osem mesecev po operaciji je bila že na vrhu skakalnice v Oslu: "Prvi skok je bil nekaj posebnega. Nisem skočila daleč, vendar je bil neverjeten, zadovoljiv občutek."
Druga tekma svetovnega pokala in že zmaga. Velika želja? Leteti v Planici.
Poleti 2020 je dobila mesto v osrednji norveški ženski skakalni reprezentanci, kar je pomenilo, da bo doživela debi v svetovnem pokalu.
"Težki časi so za mano, vendar sem v tem času dobila drugačen pogled na vse. Ko nisem imela priložnosti, sem spoznala, da je to tisto, kar hočem. Na Ljubnem je bil neverjeten občutek zmagati. Poslušati himno je bilo nekaj posebnega. Sploh, ker vem, kaj vse se je zgodilo, da sem prišla do uspeha."
In kaj je njena želja? Leteti na Letalnici bratov Gorišek v Planici: "Izvrstno bi bilo, vendar se zavedam, da je za dekleta dolga pot do tega dne. A če lahko sanjam o čem, je to to."
2