Napovedal slovo in v Planico prišel brez opreme

Pred začetkom tekmovanja v Planici je sporočil, da bo smuči postavi v kot in se v prihodnje posvetil predvsem družini. ''Zmanjkalo mi je motivacije, da bi nastopal tudi v prihodnji sezoni. Brez motivacije pa je nemogoče trenirati tako dobro, da bi ostal v svetovnem vrhu. Dejal sem, da se bom poslovil, ko ne bom več dosegal vrhunskih rezultatov. V Slovenijo sem tako prišel brez opreme,'' je dejal Anders Bardal, ki se bo v zgodovino smučarskih skokov zapisal s številnimi uspehi.

Medalje je osvajal na največjih tekmovanjih, tudi olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu, v sezoni 2011/12 pa je v svetovnem pokalu zbral največ točk in v Planici poskakoval od sreče. Postal je prvi Norvežan, ki je podjarmil svet po 18 sušnih letih. Na Letalnici bratov Gorišek se je po zadnji tekmi povzpel vsaj 50 metrov po hrbtišču skakalnice, nato pa se po zadnjici ''prisanjkal'' v iztek, kjer so ga pričakali rojaki iz reprezentance, mu nadeli zlato čedalo in ga poškropili s šampanjcem. Že takrat je namignil, da razmišlja o slovesu od skakalne karavane, a si je premislil. Tudi zaradi olimpijskega izziva v Sočiju, ki ga je opravil z odliko in si priskakal odličje.

Žena je bila kar nekoliko presenečena

Pred tedni je ugotovil, da so se na njegovem prednostnem seznamu znašle druge stvari. Oče dveh otrok, njegova žena pričakuje že tretjega, se bo v prihodnje posvetil družini. ''Zadnji skok, ki sem ga opravil, je bil nedeljski v Holmenkollnu. Veselim se zadnjega potovanja s sotekmovalci, za katere bom stiskal pesti s tribun. Odločitev, da bom prenehal s skoki, sem najprej zaupal ženi Ingrid. To sem ji zaupal, ko sva se vračala domov iz Faluna (prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva, op. p.). Dejal sem ji, da je napočil primeren čas za slovo. Bila je nekoliko presenečena,'' je dejal as iz zibelke nordijskega športa, ki bo leto 2015 pomnil tudi po zlati medalji, ki jo je osvojil na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu.

Posvetil se bo gradnji hiše

Na odločitev je vplival tudi grd padec na tekmi svetovnega pokala v Wisli, na kateri si je zlomil zapestje ter izgubil samozavest, ki ga je krasila v najboljših sezonah. V svetovnem pokalu se je veselil sedmih zmag. ''Ponosen sem, da sem lahko zastopal norveške barve v športu, ki ga obožujem. Za menoj je kariera, polna vzponov in padcev. Trajala je 25 let, od tega 15 let na tekmah svetovnega pokala. Zdaj me zanima, kako bom shajal brez skokov. Imam zelo potrpežljivo ženo, ki si zasluži, da sem bolj pogosto z njo, moji otroci pa potrebujejo očeta v bližini. Poleti bomo začeli graditi družinsko hišo v Steinkjerju,'' je napovedal največji letošnji cilj, gradnjo doma v rojstnem mestu.

Tako se poslavlja eden izmed najboljših skakalcev zadnjega desetletja, ki je na največjih tekmovanjih osvojil kar devet medalj. Planica ga bo pogrešala, a je namignil, da bi se lahko čez čas vrnil v skakalni šport, le da v kakšni drugačni vlogi. Za zdaj hoče biti najprej oče.