Nedelja, 6. 3. 2016, 12.34
8 let, 7 mesecev
Ivica Kostelić s solzami v očeh (še) ni napovedal slovesa
"Rad imam ta šport. Smučanje je moje življenje," na vprašanja, zakaj vztraja v smučarski karavani svetovnega pokala, čeprav je rezultatsko le bleda senca nekdanjega šampiona, za nameček pa stalno čuti bolečine v kolenu, odgovarja Ivica Kostelić. Podobno je bilo tudi v Kranjski Gori, kjer je na slalomskem delu nastopil s štartno številko 59 ter se z zaostankom skoraj štirih sekund za Marcelom Hirscherjem poslovil že po prvi vožnji (53. mesto).
Ob tem je snel čelado in se priklonil gledalcem ter kranjskogorskim organizatorjem. Simbolično slovo? "Ne. Nisem se še odločil za slovo. Zdaj se bom pripravil na hrvaško državno prvenstvo, nato si bom vzel mesec dni premora. Za en mesec se bom preselil na Islandijo. Kaj bom tam počel, naj ostane še skrivnost. Nato pa … Zanesljivo bom maja znova stopil na smuči," je pričakovanja o naznanjenem umiku v kali zatrl 36-letni Zagrebčan.
Še zadnjič na Sljeme?
"Ko govorim o nadaljevanju ali koncu kariere, gre za vprašanje stanja kolena. To je iz sezone v sezono slabše. Volja? Ah, ta ni vprašljiva," pripoveduje najboljši hrvaški smučar vseh časov, ki bi po idealnem scenariju vztrajal do olimpijskih iger 2018. A to je, kot pravi, skorajda nemogoče.
"Bolj me privlači ideja, da bi se lotil priprav in se v prihodnji sezoni udeležil tekme svetovnega pokala na Sljemenu nad Zagrebom. A tam ne bi nastopil kot turist. Če bom nastopil, bom nastopil povsem tekmovalno," poudarja Kostelić, ki naj bi odločitev o (ne)nadaljevanju kariere sprejel čez dober mesec.
O Kranjski Gori s solzami v očeh
Po vsej verjetnosti pa je bil nedeljski nastop zanj zadnji v Kranjski Gori. Ob tem ni skrival čustev. Priznava namreč, da gre za njegov drugi domači teren. Tu je vknjižil svoj prvi smukaški nastop in navsezadnje leta 2013 slavil svojo 26., a obenem zadnjo zmago v svetovnem pokalu. Ko se je spominja, ga preplavijo čustva. "To je eden od najlepših spominov v moji karieri," pravi.
"Deževalo je vse od jutra. Organizatorji so storili vse, da bi tekmo spravili pod streho. Gledal sem delavce ob progi. Osebno jih poznam vsaj 30 odstotkov. Po vsakem tekmovalcu je nekaj teh delavcev gladilo progo. Ko pa sem jaz stopil v štartno hišico, sem videl, kako so se na progo zgrnili vsi. Zame! Še zdaj se naježim in, kot vidite, dobim solzne oči. Te podpore ne bom nikoli pozabil. Kranjska Gora je bila dolgo moja domača tekma," je s tresočim glasom pripovedoval Ivica.
Spoštovanja vredna kariera
A čeprav je bil v iztekajoči se sezoni Ivica le bleda senca nekdanjega šampiona (le dvakrat je osvojil točke), pa je kot na dlani, da se bo, v trenutku ko bo smuči postavil v kot, od alpskega smučanja poslovil eden od velikanov tega športa. V svoji karieri je namreč osvojil veliki kristalni globus, se veselil 26 zmag svetovnega pokala, osvojil komplet kolajn na svetovnih prvenstvih in okrog vratu prejel štiri srebrne olimpijske kolajne. Pravzaprav mu manjka le naslov olimpijskega prvaka.