Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Martin Pavčnik

Petek,
29. 5. 2009,
12.36

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 29. 5. 2009, 12.36

9 let, 1 mesec

Ažnoh: Premalo denarja za vrhunsko smučanje

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Nekdanji direktor alpskih disciplin in pred tem tudi vodja ženske reprezentance Rasto Ažnoh bo po britanski avanturi v prihodnje deloval pri SK Črna. Razočaran nad SZS.

Rasto Ažnoh je že kmalu po koncu sezone nepreklicno zaključil sodelovanje z britansko reprezentanco. Kar nekaj časa se je nato pogajal z morebitnimi novimi tujimi delodajalci, hkrati pa je bil v pogovorih tudi s taborom Tine Maze. S slednjim naposled ni našel skupnega jezika, tako da je že zavihal rokave pri njenem matičnem klubu, kjer bo deloval v prihodnje. "S Smučarskim klubom Črna sem se dogovoril za sodelovanje. V tem delu vidim izziv. To ni korak nazaj. Je druga raven. Toda s predsednikom sva zastavila ambiciozen program. Imam pomočnika, servis in tri mladince. Z njimi se lotevamo triletnega programa," je potrdil Ažnoh in dodal, da je bil tudi v pogovorih za vnovično vrnitev na Smučarsko zvezo Slovenije. Vodil naj bi slalomsko ekipo, toda … "Na SZS se, kot vse kaže, ne morem vrniti, saj sem vodilnim brez dlake na jeziku povedal svoje mnenje. Poleg tega sem še vedno med upniki. Zadnje plače mi namreč niso izplačali, čeprav je bila pogodba veljavna. A šel bom do konca. Moti me, da me je Jaro Kalan očrnil v medijih, hkrati pa ni poravnal vseh obveznosti. Določeni trenerji marsikaj 'požrejo', da obdržijo svoj položaj. Jaz nisem takšen. Že lani bi lahko le pokimal vodilnim in nato še dve sezoni grel svoj stolček. A nisem takšen. Hkrati tudi ne želim več metati peska v oči medijem in tekmovalcem ter razglabljati o delu na dolgi rok. Tekmovalcu ne morem pogledati v oči in mu dejati, da smo storili vse zanj. Nismo! Tako pač je," brez dlake na jeziku razlaga zadnji športni direktor alpskih disciplin, saj je bil njegov položaj leta 2008 (začasno) ukinjen.

"Peljali žejnega čez vodo"

Sicer pa v spominu spremljevalcev smučarskega dogajanja še vedno odmevajo Ažnohove besede, ki je pred dobrim letom kot tedanji direktor zahteval vsaj dva milijona evrov za programe alpskih reprezentanc in ob nadaljnjem zmanjševanju stroškov napovedal začetek konca slovenskega alpskega smučanja. V olimpijski sezoni bodo imele alpske reprezentance na voljo vsega 1,2 milijona evrov. Komentar? "Ko je Bojan Križaj kot poslovni direktor obljubil sredstva, sem verjel v uspešno izvedbo vseh programov. A naposled so me žejnega peljali čez vodo. Nastavil sem programe, sestavil ekipe … Tudi rezultati so bili uspešni. Krivulja je šla v vseh disciplinah navzgor. Ob tem bi dodal, da sem že tedaj našel rešitev tudi za Mazejevo. Trdil sem, da ji moramo omogočiti samostojno ekipo. Imeli bi jo v ekipi, dodali pa bi ji trenerja. Na koncu sezone sem spoznal, da ljudem okrog mene ni mar za šport. Za smučanje so potrebna sredstva. Vsekakor pa zneski v primerjavi z ostalimi športi niso bili tako napihnjeni. Pustili so me samega in mi onemogočili normalno dela. 1,2 milijona evrov? S takšnimi sredstvi se ne moremo lotevati vrhunskega športa! Takšen proračun zahteva krčenje. Zmanjševanje trenerjev se pozna pri rezultatih. Predvsem pa sem nasprotoval ukinjanju mladinskih smučarskih vrst. In prav to se dogaja," je kritičen Ažnoh, ki dodaja, da se zmanjševanje mladinskih programov kratkoročno resda ne bo poznalo, napoveduje pa boleč bumerang. "Kaj bo leta 2014 ali 2018? Se bomo tedaj spraševali, zakaj leta 2009 nismo vlagali v mladinske vrste."

Odcepitve ga ne presenečajo

Poleg zategovanja proračunskega pasu pa je za slovensko smučanje v zadnjem obdobju značilno tudi kronično nezadovoljstvo tekmovalcev, ki o tej temi ne želijo več molčati. Osamosvojena Tina Maze še zdaleč ni osamljena. V prihodnje bo s svojo ekipo delovala tudi komaj 18-letna Ilka Štuhec, o podobni poti pa sta razmišljala tudi Andrej Jerman in Mitja Dragšič. "Športniki čutijo pomanjkanje podpore. Ne omogoča se jim opore za doseganje najboljših možnih rezultatov. V ekipi ni trenerja, ki bi se lahko posvetil rekonvalescentki Ilki Štuhec, zato razumem njene občutke. Tako je bilo letos z Ano Drev, ki je tavala in imela na koncu katastrofalno sezono. S tem pa pridemo do ključnega problema. Na ravni zveze se za posameznike ne poskrbi, tako kot bi bilo to potrebno," o razlogih za odcepitveni virus razlaga koroški smučarski delavec in dodaja, da obeti niso prav nič optimistični.

Ne spreglejte