Anamarija Lampič
Petek, 28. 3. 2025, 8.28
4 dni, 14 ur
Anamarija Lampič po sezoni 2024/25
Anamarija Lampič po fantastični sezoni: Hočem še boljšo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
Anamarija Lampič je po imenitni sezoni že osredotočena na naslednjo: Že razmišljam, kaj popraviti, kaj spremeniti, kaj dodati ...
"Zdi se mi, da gredo sezone vsako leto hitreje mimo. Začneš, se ogreješ in je že konec," se je po sezoni 2024/25, v kateri je v svetovnem pokalu dvakrat stopila na oder za zmagovalke, smejalo v tej zimi najboljši slovenski biatlonki Anamariji Lampič. "Hočem še boljšo," je navrgla 29-letna Gorenjka, ki bo naslednje leto lovila olimpijsko kolajno na igrah v Milanu in Cortini.
"Naredila sem tistih nekaj dobrih rezultatov in to je to, kar šteje. In seveda, že razmišljam za naprej, za naslednjo sezono. Kaj popraviti, kaj spremeniti, kaj dodati?" pravi Anamarija Lampič. Letos je v svetovnem pokalu dvakrat stopila na oder za zmagovalke, tretja je bila sprinterski tekmi v Annecyju in prav tako tretja na skupinskem startu na Pokljuki, kjer je navdušila z izjemno zanesljivim streljanjem stoje, kar je bila do zdaj njena slabost.
Če ima strelski dan …
"Če imam tisti strelski dan, če se vse poklopi, se lahko vsak dan borim za stopničke ali pa vsaj za uvrstitev med najboljših deset. Da, to sta bila dva dneva, ko sta mi uspela tako tekaški kot strelski del. Na tem moram graditi naprej in s temi občutki bom šla zdaj naprej v naslednjo sezono in zagotovo je to neka dodatna motivacija," pravi. Stopničk pa je tako ali tako vajena še iz svoje prve, izjemno uspešne kariere smučarske tekačice. "Vajena sem biti na stopničkah že iz teka, je pa zagotovo ta moj prestop v biatlon ... Imela sem cilje, vedela sem, kaj hočem doseči, in to se zdaj uresničuje. Občutek je prekrasen in hočem doseči še več."
Tudi v biatlonski karavani navdušuje predvsem s hitrostjo teka in v ultrakonkurenčnem okolju njene sposobnosti niso ostale skrite tujim reprezentancam. "Že tisto prvo leto po prestopu sem videla, da sem med hitrejšimi, kot sem tudi zdaj. Po treh letih so me začeli kopirati, tudi preostali trenerji me snemajo. Zdi se mi, da sploh te večje ekipe, kakšni Švedi, Norvežani, Francozi. Velikokrat jih ujamem, da me kaj posnamejo, tako da moram narediti nadgradnjo za naslednjo sezono," je razlagala v smehu.
"Če imam tisti strelski dan, če se vse poklopi, se lahko vsak dan borim za stopničke ali pa vsaj za uvrstitev med najboljših deset."
Še vedno veliko prostora za izboljšave
Predvsem pa je močno napredovala v streljanju, o čemer priča že njen dosežek s skupinskega starta na Pokljuki, kjer je v dveh strelskih postankih stoje zgrešila en sam strel. "Da, vidim napredek, ampak je tu še zmeraj veliko prostora za izboljšave, sploh pri tem, kako ostati konstantna. Da bi se lahko ves čas uvrščala tja, kamor se lahko s tekom. Zagotovo je še veliko dela, ampak me to ne ustavi in vem, da če bom delala dobro in pametno, bodo dobri tudi rezultati."
S svetovnega prvenstva v Lenzerheideju ji je v najlepšem spominu ostala štafetna tekma, v kateri je z Leno Repinc ter sestričnama Polono in Živo Klemenčič zasedla osmo mesto. Slovenska ženska štafeta, v kateri je Živo Klemenčič nadomeščala Klara Vindišar, pa je navdušila tudi v svetovnem pokalu, s četrtim mestom v Hochfilznu. "Cela sezona je bila v tem ekipnem smislu odlična. Res smo se povezale. Tudi po tekmi na svetovnem prvenstvu so nas vsi hvalili, ne samo naš del ekipe, ampak tudi preostale velike ekipe in to nam veliko pomeni."
Pokljuke zlepa ne bo pozabila
Pokljuške tekme še zlepa ne bo pozabila. "S tisto podporo bližnjih, družine in prijateljev je bilo še toliko slajše. Vsi so bili zelo veseli, da so za obisk Pokljuke izbrali ravno tisto soboto. Tam sem nato srečala nekega gospoda, ki je rekel, da je bil to poleg poroke eden izmed boljših dni v njegovem življenju, da je tudi solzico potočil. Tako da to so stvari, ki si jih zapomniš, to so takšni pozitivni občutki, ob katerih kar pozabiš, da so bile tekme kdaj tudi slabe. Odlično je!"
Tomas Globočnik: Smo izjemno zadovoljni s to sezono, tista pika na i pa je bila še domača Pokljuka.
"Praktično ni bilo prizorišča brez vsaj ene pozitivne zgodbe"
Sezona, v kateri je točke svetovnega pokala osvojilo sedem članov slovenske reprezentance, štirje fantje in tri dekleta, je zadovoljila tudi vodstvo. "Čestitke celotni ekipi! Naša tista glavna, ki sta nas razvajala v tej sezoni, sta seveda Ana in Jakov. Praktično ni bilo prizorišča brez vsaj ene pozitivne zgodbe, tako da ob tej priložnosti seveda tudi zahvala vsem mojim sodelavcem in strokovnemu štabu trenerjem, ki so praktično večji del leta od doma, da vse to lahko teče in da dosegamo takšne rezultate. Smo izjemno zadovoljni s to sezono, tista pika na i pa je bila še domača Pokljuka. Z zmago Jakova in stopničkami Ane, pa tudi rezultati preostalih, ki jih ne gre pozabiti, kajti tudi uvrstitev v pokalu narodov je tisto, kar smo si zadali kot cilj," je bil vesel vodja panoge za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Tomas Globočnik.
Slovenska reprezentanca je obdržala kvote petih tekmovalcev in štirih tekmovalk v svetovnem pokalu.
Janez Marič: Hvala lepa tekmovalcem in tekmovalkam, da so mi zaupali.
Čustven tudi Janez Marič
Čustven pa je bil po odlični sezoni tudi glavni trener slovenske vrste Janez Marič, ki je zaradi precej hude poškodbe glave izpustil pravljično Pokljuko in finale sezone v Oslu. "Spomladi, ko sem prevzel to funkcijo, verjemite, da mi ni bilo lahko. Po osebi, ki je bila pred mano dve leti na položaju … V glavnem, hvala lepa tekmovalcem in tekmovalkam, da so mi zaupali, da so delali celo leto trdo, kar se je pokazalo potem pozimi. Jaz sem izredno zadovoljen. Mogoče je kakšen malo stagniral, ampak to bomo tudi popravili, bomo analizirali. Če pa pogledamo celoto, smo naredili korak naprej. Tako da moram biti zadovoljen. Čestitam tekmovalcem in tekmovalkam."
