Sreda, 20. 5. 2020, 12.53
4 leta, 6 mesecev
Pretresljiva zgodba mladega športnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Dobro poznavalci tenisa so verjetno že slišali za Paula Jubba. Ta je lani v posamični konkurenci zmagal na ameriškem teniškem univerzitetnem prvenstvu (NCAA), kar je velik uspeh za mladega teniškega igralca. Še bolj zanimiva je njegova pot, ki je bila vse prej, kot lahka.
Ob spominu ima trener še vedno cmok v grlu
Paul Jubb je postal prvi britanski igralec, ki mu je uspelo zmagati na ameriškem univerzitetnem prvenstvu. Ta zmaga je bila čustvena tako za Paula kot njegovega zdajšnjega trenerja Josha Goffija, obenem pa tudi veliko olajšanje.
"Bilo čustveno. Še vedno dobim cmok v grlu. Prve besede, ki sem mu jih povedal, so bile, da mu je uspelo. On pa mi je dejal, da je obema uspelo. Kot trenerja me je precej presunilo," je povedal Goffi, ki je svojega varovanca prvič srečal leta 2016 v Wimbledonu.
Če ne bi bilo babice …
Johnny Carmichael, tedanji trener Paula, je Goffiju na hitro povedal življenjsko zgodbo mladega talentiranega igralca. Ko je bil še dojenček, je njegov oče, ki je bil vojak, storil samomor. Nekaj let za tem mu je umrla še mama. Čeprav mu na tej poti ni bilo "postlano z rožicami", mu ob vzgoji babice Valerie nikoli ni primanjkovalo motivacije, da doseže svoj cilj. In ta je bil, uspeti v tenisu, so zapisali na tennis.com.
"Moja babica je zares močna oseba. Ona je v mojem življenju igrala zelo pomembno vlogo. Očeta se ne spominjam, svojo mamo pa sem obiskoval vsakih nekaj mesecev. Nikoli nisem veliko spraševal. Lahko se odločiš za to, ali pa veš, da moraš iti naprej. In k temu sem vedno stremel," je povedal Paul, ki se je s tenisom začel ukvarjati že v osnovni šoli. Ker je odraščal pri babici, ni imel pavih priložnosti, da bi se izkazal v mladinskih vrstah.
"Med mladinci nisem najbolj blestel. Deloma zaradi tega, ker nisem mogel hoditi na turnirje, saj moja babica ni vozila. Ko sem začel resneje trenirati, sem bil jezen, ker nisem imel nikogar, ki bi me lahko peljal na trening."
Pomembno vlogo je odigral tudi njegov prvi trener
Jubb v svoji mladosti ni imel očeta, na katerega bi se lahko obrnil po nasvet. To vlogo je do neke mere prevzel Johnny Carmichael, njegov prvi trener, ki je bil tudi eden tistih, ki je v njegovem življenju igral pomembno vlogo. "Pomagal mi je, da sem ohranjal svojo miselnost. Brez Johnnyja me danes ne bi bilo tukaj. Zame ni bil samo teniški trener, ampak moj rešitelj."
Njegova vzornika nista Federer ali Nadal
Mladi teniški igralci svoje vzornike večinoma iščejo v Rogerju Federerju ali Rafaelu Nadalu. Pri Paulu je drugače. Njegov vzornik je Američan Frances Tiaofe. Tako kot Jubb, je tudi Tiaofe moral na svoji poti iti preko mnogih ovir, da je lahko uspel v tenisu. In ravno Tiaofe je bil zanj upanje, da mu lahko uspe.
Velik potencial Paula Jubba so lani prepoznali tudi organizatorji prestižnega Wimbledona, ko so mu poslali posebno povabilo. Ko je to zvedel Frances Tiaofe, je takoj izrazil željo, da imata skupaj omarico. Vse od takrat sta dobra prijatelja.
Na svoje starše ohranja spomin
Kljub temu da nima veliko spominov na svoje starše, bodo vedno del njega, o čemer priča tudi njegova tetovaža na levem delu reber. Tam ima zapisani imeni svojih staršev. "Želim si, da bi bila danes poleg. A mislim, da je to tisto, skozi kar sem mogel iti in kar sem moral premagati. Zato sem hvaležen vsem, ki so mi pomagali na moji poti in bili del moje poti," je še povedal 20-letni britanski igralec, ki mu je letos načrte prekrižal koronavirus. Prepričani smo lahko, da njegovi cilji ostajajo isti.
