Nedelja, 31. 1. 2021, 4.00
1 leto, 9 mesecev
Skok v športno preteklost
Od čistilca tal do ene največjih senzacij #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,11
Leto 1976 je bilo na teniškem OP Avstralije eno večjih presenečenj. Avstralec Mark Edmondson, takrat povsem neznani teniški igralec, je zmagal na enem od najprestižnejših teniških turnirjev in osupnil svetovno teniško javnost. Pred začetkom sploh ni imel zagotovljenega mesta na turnirju, a je imel srečo, da je nekdo odpovedal svoj nastop.
Edmondson je pred leti v enem od pogovorov razkril, da je še nekaj tednov pred začetkom OP Avstralije čistil tla v bolnišnici, da je lahko privarčeval dovolj denarja za potovanja. Tistega leta je bil Edmonson uvrščen na 212. mesto na svetovni lestvici. Čeprav je leto pred tem igral na znamenitem Wimbledonu, na domačem turnirju ni imel zagotovljenega mesta.
Nekdo se je umaknil in odprlo se je mesto
Postal je najnižje uvrščeni igralec, ki je zmagal na turnirju za grand slam, in še danes je zadnji avstralski teniški igralec, ki je zmagal OP Avstralije. Takrat je na glavnem turnirju OP Avstralije igralo 64 igralcev in ne 128 kot danes.
"Leto pred tem sem se uvrstil na OP Avstralije, prav tako sem se uvrstil na turnir v Wimbledonu. Takrat je na turnirju igralo 64 igralcev in vedeti moramo, da igralci niso prihajali iz vsega sveta … Nekdo se je umaknil in bil sem uvrščen na turnir," se je leta 2016, natanko 40 let po presenetljivi zmagi, spominjal Edmondson.
Z nasveti mu je v četrtfinalu pomagal John Newcombe (na sliki)
Prednost je bila, da se nasprotnikom niti sanjalo ni, kako igra
Njegova zmagovalna pot na turnirju se je začela z avstrijskim teniškim igralcem Petrom Feiglom. Ta bi se lahko hitro končala. Feigl je vodil že z 2:1 v nizih, a se je Marku uspelo vrniti in zadnji niz je dobil celo s s 6:1 (1:6, 6:4, 6:7, 6:4, 6:1). "Imel sem srečo z žrebom, ker nisem dobil postavljenega igralca, ampak samo še enega solidnega igralca. Od takrat naprej bi me morali vsi premagati."
A zgodilo se je ravno nasprotno. Premagoval jih je, njegova prednost pa je bila, da nasprotniki niso poznali njegove igre. "Imel sem prednost, da sem jaz poznal njihovo igro, medtem ko se njim še sanjalo ni, kakšna je moja igra."
V drugem krogu je bil njegov nasprotnik rojak Phil Dent, ki ga je premagal po štirih nizih (6:0, 6:4, 4:6, 6:3), po štirih nizih je igrišče s sklonjeno glavo v tretjem krogu zapustil tudi Brian Fairlie, dvanajsti nosilec turnirja (3:6, 6:3, 6:1, 6:4).
Kar naenkrat se je povsem neznani igralec znašel med najboljšimi osmimi igralci turnirja. Tik preden se je pomeril z Dickom Crealyjem, finalistom OP Avstralije leta 1970, se je srečal s teniško legendo, s katero se je pozneje pomeril v velikem finalu.
Z nasveti mu je pomagal poznejši nasprotnik v finalu
Na dan, ko je igral proti Crealyju, je do njega prišel John Newcombe. Ta ga je namreč vprašal, ali je kdaj igral na osrednjem igrišču, in mu dal nekaj hitrih nasvetov. Newcombe, sedemkratni zmagovalec turnirjev za grand slam, mu je pomagal bolj, kot si je mislil. Edmodson je trdoživega Crealyja v četrtfinalu premagal po treh nizih (7:5, 7:6, 6:2). "Uspelo mi ga je premagati po treh nizih. Takrat sem odlično serviral," se je spominjal tistega dvoboja.
Tudi načrt v polfinalu je deloval
Še vedno je malokdo verjel, da bi se Edmonson lahko uvrstil v veliki finale, saj mu je v polfinalu nasproti stal legendarni Ken Rosewall. Premagal ga je po štirih nizih (6:1, 2:6, 6:2, 6:4). Pred tem dvobojem je imel svoj načrt, ki se je izkazal za pravega.
"Ničesar nisem imel za izgubiti. Pred tem proti njemu nisem nikoli igral, ampak sem ga gledal vsaj stokrat. Odločil sem se, da mu bom serviral na backhand, a ko je žogico vrnil, sem igral na njegov forehand. Ta je bil v primerjavi z njegovim izjemnim backhandom povprečen. Nekako je delovalo. Takrat sem se sprostil in ni me skrbelo za finale. Premagal sem namreč Kena Rosewalla," je Edmondson razlagal za CNN.
#OnThisDay in 1976, 212th seed Mark Edmondson performed one of the greatest upsets in men's tennis history, defeating defending champion John Newcombe at the Australian Open to become the lowest-ranked winner of a Grand Slam tournament since rankings were introduced. #DarkHorses pic.twitter.com/lRYntpfN5D
— Dark Horses (@darkhorsesldn) January 4, 2019
Izjava se mu je zdela nesramna
Moral je še počakati na zmagovalca v drugem polfinalu. Na koncu je bil to nihče drug kot John Newcombe. Po zmagi v polfinalu so Johna vprašali o nasprotniku v finalu. Ta je dejal, da že drži, da je premagal Rosewallta, ampak se ne zaveda, da mora premagati Newcomba.
Edmondsonu se je ta izjava zdela precej nesramna, saj se je zavedal, da ga je želel teniški zvezdnik spraviti v dvom, ampak mu ni uspelo. "Vedel sem, da če bom serviral tako dobro, kot znam, in če pride do podaljšane igre, potem kdo ve, kaj se lahko zgodi."
In ravno prvi niz je odločala podaljšana igra, ki jo je dobil Newcombe, saj je bolje igral pod pritiskom. Poraz Edmondsona ni zmedel in tudi v nadaljevanju je ostal zbran. Drugi niz je dobil s 6:3.
The last person from their country to win their own open:
— Legends of Sport (@Legendsofsport8) January 23, 2019
Australian Open : Mark Edmondson (1976)
French Open - Yannick Noah (1983)
US Open - Andy Roddick (2003)
Wimbledon - Andy Murray (2013)
Pic: Mark Edmondson (not Mervyn Hughes) #AusOpen pic.twitter.com/VMBGXP01gi
Zaradi vetra je premetavalo stole
V tretjem nizu je v dvoboj poseglo vreme. Glavni sodnik dvoboja je zaradi premočnega vetra – ta je bil tako močan, da je premetavalo stole – moral dvoboj za nekaj časa prekiniti. Igralca sta se po 20 minutah vrnila na igrišče. Tretji niz se je končal po podaljšani igri, ki jo je tokrat dobil Edmonson, in povedel z 2:1 v nizih. Pričakoval je, da se bo Newcombe vrnil v igro, a ni bilo nič iz tega. Edmondson je v četrtem nizu oddal le eno igro.
"Zmagal sem s 6:1. Vzel sem mu servis, v tem slogu nadaljeval in pozneje postal zmagovalec OP Avstralije. Še nekaj tednov pred tem sem bil vesel, da sem se sploh uvrstil na turnir," se zmagovalnih trenutkov spominja danes 66-letni upokojeni igralec.
Prestižna lovorika je razpadla na dva dela
Če mu je šlo v vseh dvobojih kot po maslu, pa ni šlo tako gladko pri prevzemu lovorike, saj je ta ob prevzemu razpadla. "Na žalost lovorika ni bila pritrjena. Samo malo sem jo nagnil in je drugi del padel na tla," je razlagal junak te zgodbe. Zanj je bila to prva in zadnja posamična lovorika na turnirjih za grand slam.
Sicer je v igri dvojic petkrat zmagal – štirikrat na turnirjih za grand slam in enkrat na OP Francije. V posamični konkurenci se je še dvakrat prebil do polfinala (Melbourne 1981, Wimbledone 1982), na lestvici pa je bil najvišje uvrščen na 15. mesto. Pravi, da mu je prav zmaga iz leta 1976 na OP Avstralije zagotovila življenje teniškega igralca.
Edmonson je svojo športno pot končal leta 1987, po končani karieri pa se je ukvarjal z gradnjo teniških igriščih.
