"Za še boljše rezultate moramo okrepiti strokovni štab!"

Ko ste pred slabim letom prevzeli direktorsko taktirko, vam je ob sestavi trenerskih ekip voda že pošteno tekla v grlo. Ste po krstni sezoni zadovoljni z opravljenim delom vaših "izbrancev"?

Lani smo se sestavljanja ekip res lotili zelo pozno. Danes ali jutri je, denimo, pravi čas za pogovore s trenerji. Zdaj so na voljo, že čez en teden pa bo lahko prepozno. Vedel pa sem, koga iščem. Jasno mi je bilo, kakšni osebi morata biti na čelu ekip. Klemen Bergant in Urban Planinšek sta upravičila zaupanje, zato verjamem, da bomo še naprej ostali na skupni poti proti olimpijskim igram 2010. Tudi ostali trenerji so dokazali, da si zaslužijo svoje vloge. Dobri trenerji, dobri rezultati. Vsaj tako pravijo. Cilj vseh, ki so na ta tak ali drugačen način vključeni v naše reprezentance, je vrhunski rezultat. To bo osnovno vodilo. Če želimo poseči po še vidnejših rezultatih, pa je jasno, da bomo morali obstoječi strokovni štab še okrepiti. Lahko potrdim, da imamo vnovič konkreten dogovor s Karlom Frehsnerjem. Izkušeni strokovnjak bi deloval kot svetovalec in bi bil v pomoč tako Bergantu kot tudi Planinšku. Prepričan sem, da bi z njim dobili človeka, ki do obisti pozna svetovno alpsko smučanje. On bi vsekakor lahko prispeval dodaten kamenček v mozaik. Poleg tega sem v resnih pogovorih tudi s trenerjem, ki bi odločneje pomagal v ženski reprezentanci. Pogovarjala sva se v Bormiu, kmalu pa bo tudi jasno, ali bomo našli skupen jezik.

Bi lahko tudi tu postregli z imenom? Za zdaj ne. Lahko pa namignem, da gre za uveljavljenega strokovnjaka s slovenskimi koreninami.

Glavna trenerja bosta torej ostala? Gre za pravi osebi na pravem mestu. Že ko se ju povabil, smo se dogovorili za dolgoročno sodelovanje. Menim, da sta v trenerskem delu dozorela za vodenje na najvišji ravni.

Sezono so zaznamovale tudi denarne težave, medsebojne obtožbe, pranje umazanega perila v javnosti … V kolikšni meri je to vplivalo na delo direktorja, trenerjev in tekmovalcev? Tekmovalce sem skušal oddaljiti od teh težav. Vendarle so tu zaradi treningov in tekem. Me pa moti in boli, da določene stvari niso urejene. Dejstvo je, da lahko te težave vsaj posredno vplivajo na rezultate. Sicer pa sem zaradi te zgodbe večji del sezone čutil močan pritisk. Izhajam iz športa. Zato se bom boril za programe, ki bodo tekmovalcem omogočali dobre rezultate. Smernice so prave. Dejstvo pa je, da jim moramo slediti.

S proračunsko blagajno so povezane tudi priprave na novo sezono. Se bo našlo dovolj sredstev za vnovičen trening na južni polobli? Trenutno bi vam težko postregel z dokončnim odgovorom. Sestavil sem program. Čeprav se sezona še ni končala, se že pripravljamo na novo. Državna prvenstva in tekme FIS mnogi razumejo kot priprave na novo sezono. Moški del ekipe naj bi vadil vse do konca aprila, dekleta pa do osmega maja. Ta trening je nadvse koristen, predvsem pa cenejši kot v drugi polovici maja ali v juniji in juliju. Kar se tiče treninga na južni polobli, pa je moje stališče znano. Dejstvo je namreč, da bi med ekipami na najvišji ravni zaman iskali vsaj eno, ki se ne odloči za tovrsten trening. Že celo nekateri klubi vadijo na južni polobli. Predvsem tekmovalci v hitrih disciplinah bi bili brez tega treninga sila težko konkurenčni. Ob tem pa je jasno, da se večji del ženske ekipe resno spogleduje s hitrimi disciplinami. Podobno je tudi pri fantih, saj so specialisti le za tehnični disciplini že prava redkost.

Ob imenovanju ste poudarili, da nameravate okrepiti veljavo strokovnega sveta. Sta z delom na tem področju zadovoljni? Zelo dobro sodelujem s predsednikom strokovnega sveta (Gorazd Janko, op. p.), ki mi je v veliko pomoč. V strokovnem svetu imamo tudi močno zdravniško ekipo na čelu z dr. Knapom. V veliko pomoč nam je tudi psiholog, s katerim tekmovalci tesno sodelujejo. Ob dilemah se kot direktor tudi sam obrnem na Aleša Vičiča. Strokovni svet torej nudi ustrezno podporo, čeprav javnost tega ne vidi. Dodal pa bi, da bi se vseeno na tem področju dalo storiti še več. Predvsem povezava s Fakulteto za šport bi bila lahko bolj izrazita. Težava pa se znova pojavi pri sredstvih. Raziskave so drage. Najmočnejše reprezentance so na tem področju v precejšnji prednosti. Vseeno lahko rečem, da je dobil strokovni svet veljavo, kar velja tudi za regije in klube. Ker tekmovalci prihajajo iz klubov, je modro, da se večkrat pogovorim tudi s strokovnimi sveti klubov in regij.

Dotaknimo se še rezultatov pravkar končane sezone svetovnega pokala. Z izjemo ženskega slaloma je imela Slovenija v vseh disciplinah vsaj enega finalista svetovnega pokala. Temelj za solidno oceno? Sezona si vsekakor zasluži pozitivno oceno. Zadovoljen sem z doseženimi rezultati. A verjamem, da imamo še kar nekaj rezerv. Ko bomo pokazali še več, bom še bolj zadovoljen.